VSK Sklep CDn 312/2017

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1V predmetni zadevi je predlagateljica na podlagi sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic in dodatnega končnega seznama z dne 15.1.2016 vložila zemljiškoknjižni predlog za vpis spremembe osnovnega pravnega položaja posameznega dela iz vknjižene lastninske pravice v splošni skupni del stavbe v etažni lastnini. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica vpisa ni dovolila. Ugovor, ki ga je predlagateljica vložila zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice pa je sodišče zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice.

2Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje predlagateljica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagani vpis. V pritožbi izpostavlja, da pri oddaji zemljiškoknjižnega predloga sistem e-ZK predloga ni potrdil zaradi tega, ker seštevek solastniških deležev na skupnih delih ni bil enak 1/1 in sicer zato, ker je bil pri posameznem delu z ID znakom 1 vpisan solastniški delež 50/1. Šele po tem, ko je predlagateljica v predlogu spremenila solastniški delež pri navedenem posameznem delu iz 50/1 v 47/10000 je sistem e-ZK potrdil predlog predlagateljice, saj je bil nato seštevek solastniških deležev na skupnih delih enak 1/1. Da je bil pri posameznem delu vpisan nelogičen solastniški delež 50/1 je pripisati napaki pri vnašanju deležev s strani zemljiške knjige v času, ko se je vpisovala etažna lastnina na stavbi. Ob ugotovitvi, da je prišlo do napake bi sodišče moralo že po uradni dolžnosti poskrbeti za popravek deleža. Zaradi navedene napake, ki je v izključni odgovornosti sodišča, predlagateljica oziroma etažni lastniki ne morejo trpeti negativnih posledic. Glede na navedeno bi lahko sodišče predlogu za vpis ugodilo vsaj delno in sicer v delu, ki se nanaša na izbris osnovnega pravnega položaja pri nepremičnini z ID znakom 2 vknjižena lastninska pravica, ter pri tej nepremičnini vpisalo nov osnovni pravni položaj- splošni skupne del stavbe v etažni lastnini. Predlagateljici oziroma etažnim lastnikom je namreč bistveno, da se navedena nepremičnina vpiše v korist vsakokratnih etažnih lastnikov. Na sodišču je obveznost, da potem ko je bilo opozorjeno na napako, popravi zmoten vpis nelogičnega deleža. Popravek pomotnega vpisa je obveznost sodišča, ki mora postopek začeti po uradni dolžnosti. Navedeno bi moralo biti kvečjemu v korist predlagateljice oziroma etažnih lastnikov, nasprotno pa ti trpijo posledice zaradi ne - dovolitve predlaganega vpisa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ni mogoče pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da bi morala predlagateljica o napaki oziroma o pomotnem vpisu obvestiti zemljiško knjigo na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer bi lahko preverili ali je do pomotnega vpisa prišlo in ali lahko začnejo s postopkom popravljanja pomotnega vpisa. Takšno stališče pritožnica utemeljeno graja, saj za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče v takih primerih začne postopek po uradni dolžnosti in da se za sam postopek popravljanja smiselno uporabljajo pravila, določena v petem poglavju ZZK-1, ki tudi sicer veljajo za vpise, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti. Prvostopenjsko sodišče bi vsekakor moralo poskrbeti, da bi se v obravnavni zadevi začel postopek popravljanja pomotnega vpisa, pri čemer ni pomembno, ali bi ta postopek začelo Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu ali Okrajno sodišče v Ljubljani¹. Ali je v obravnavani zadevi dejansko prišlo do pomotnega vpisa, bi prvostopenjsko sodišče lahko ugotovilo, če bi pribavilo listino iz zbirke listin pod Dn št. 3044/2004, v katerem se je odločalo o vpisu etažne lastnine. V pritožbenem postopku je bila navedena listina pribavljena in sicer gre za Akt o oblikovanju etažne lastnine². Iz navedenega akta pa izhaja, da je pri posameznem delu stavbe z ident .št. 1 delež 50/10.000 in ne 50/1 kot je očitno napačno vpisano v zemljiški knjigi. Prvostopenjsko sodišče naj zato nemudoma začne s postopkom popravljanja pomotnega vpisa.

5Ne glede na zgoraj navedeno pa predlagateljica s pritožbo ne more uspeti, saj njen predlog ni bil ustrezen. Ni sporno, da predlagateljica z obravnavanim zemljiškoknjižnim predlogom želi doseči vpis spremembe osnovnega pravnega položaja posameznega dela v splošni skupni del stavbe v etažni lastnini. V skladu z Navodili za eZK opravila, 2. del (predlogi/obvestila in druge vloge stranke)verzija 5³, stran 112-114 je v takšnem primeru pri vseh drugih posameznih delih potrebno vpisati spremenjene /večje) deleže, tako da bo vsota vseh deležev znova enaka 1/1. Aplikacija pa samodejno izbriše delež pri posameznem delu, ki postane splošni skupni del. Da predlog ni tako oblikovan izhaja že iz samih navedb predlagateljice, saj ta izrecno navaja, da je delež spremenila le pri delu stavbe 1.

6Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni in ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

------------

¹ primerjaj 126. člen ZZK-1

² glej prilogo pod zap. št. dejanja: 8

³ Intranet VS RS, Nova eZK