VSL Sodba IV Cp 314/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v IV. točki izreka spremeni tako, da se v tem delu glasi:

"Toženec A. B. je dolžan plačevati tožnici B. B. za preživljanje mladoletne C. B. od 9. 5. 2017 dalje (poleg zneskov preživnine, določenih v III. točki te sodbe) še preživnino v mesečnem znesku 65,00 EUR, do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec. Do pravnomočnosti te sodbe zapadle mesečne zneske preživnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega mesečnega zneska preživnine od dneva zapadlosti do plačila je toženec dolžan plačati v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče mesečne zneske preživnine pa je toženec dolžan plačevati do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega mesečnega zneska preživnine od dneva zapadlosti do plačila, do prve uskladitve preživnin z rastjo cen življenjskih potrebščin, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu pristojnega organa Republike Slovenije o uskladitvi preživnin.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne."

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, njuno hčerko C. B. pa je zaupalo v varstvo, vzgojo in oskrbo tožnici. Tožencu je naložilo plačevanje mesečne preživnine v znesku 250,00 EUR, kot je to razvidno iz III. točke izreka sodbe. Višji preživninski zahtevek je prvo sodišče zavrnilo. Uredilo je tudi stike med tožencem in hčerko, kot je to razvidno iz V. točke izreka sodbe. Odločilo je še, da pravdni stranki krijeta svoje pravdne stroške.

2Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki izpodbija zavrnilni del odločitve o preživninskem zahtevku ter odločitev o pravdnih stroških. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu razveljavi sodbo ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je prvo sodišče prenizko ugotovilo potrebe mladoletne C. B. je upravičena do enakega življenjskega standarda po razvezi kot ga je imela prej. Znesek 65,00 EUR ne zadošča za kritje hčerkinih potreb po hrani in pijači. Toženec ni zanikal mesečnega stroška za posebno kremo v višini 18,00 EUR. Sodišče je priznalo stroške obleke in obutve le v višini 29,00 EUR mesečno, kar je znatno prenizko. Za stroške oddiha, smučanja in izletov je sodišče priznalo le 35,00 EUR, kar je znatno prenizek znesek glede na prejšnji življenjski standard otroka. S tem se komaj pokrije stroške dopustovanja na morju. Izpostavlja, da stane vstopnica za kino 5,00 EUR, obisk bazena ni brezplačen, poleg tega mora vstopnino za bazen plačati tudi tožnica, razen tega pa ima otrok pravico tudi do igrač, za kar sodišče ni namenilo niti evra. Po obstoječi sodni praksi se otroški dodatek ne odšteva od otrokovih ugotovljenih potreb. Breme preživljanja med starša ni bilo pravilno porazdeljeno. Že toženčeva plača je za 400,00 EUR višja od tožničine, poleg tega pa ima toženec tudi dohodke od oddajanja apartmajev na morju. Toženčeva morebitna odpoved dedovanju deleža na hiši in vikendu ni upoštevna. Ugotovljene otrokove potrebe ter ugotovljeni dohodki toženca utemeljujejo prisojo celotne zahtevane preživnine.

3Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pri določanju preživnine ne gre za matematični izračun, ampak za oceno otrokovih potreb ter materialnih in pridobitnih zmožnosti njegovih staršev. Glede na ugotovljene okoliščine pritožbeno sodišče meni, da je prvo sodišče prenizko ocenilo stroške hrane ter izdatke za obleko in obutev. Čeprav ima C. B. v vrtcu več obrokov, je treba upoštevati, da jo tožnica prevzame v vrtcu že okoli 14.30 ure, kar pomeni, da ima doma ob delavnikih (razen ob sredah, ko ima s tožencem stik do četrtka zjutraj in jo nato oče odpelje v vrtec) vsaj še dva obroka hrane. Poleg tega nastajajo "polni" stroški s hrano ob koncih tedna vsaj dvakrat mesečno (upoštevajoč določeni obseg stikov med tožencem in C. B.). C. B. je v rastni dobi ter zato še posebej potrebuje raznovrstno in kakovostno hrano. Pritožbeno sodišče zato meni, da znaša mesečni strošek hčerkine prehrane doma namesto 65,00 EUR okoli 80,00 EUR.

6Stroški za obleko in obutev so za otroka C. B. starosti višji, kot je to upoštevalo prvo sodišče. C. B. te stvari sorazmerno hitro preraste in jih je zato treba kupovati pogosteje. Zato znaša ta strošek po oceni pritožbenega sodišča približno 40,00 EUR mesečno, ne pa 29,00 EUR.

7Pritožba utemeljeno graja tudi stališče prvega sodišča, da je treba od zneska ugotovljenih C. B. potreb odšteti otroški dodatek v znesku 70,00 EUR. Po izdaji sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 186/2014 je sedaj ustaljeno stališče sodne prakse, da se znesek otroškega dodatka ne odšteva od zneska ugotovljenih otrokovih potreb.

8Tožnica ni zatrjevala, da mora vsak mesec kupovati posebno kremo za C. B., kar naj bi stalo 18,00 EUR. Ob toženčevem ugovoru, da C. B. nima nobenih posebnih potreb, ki bi opravičevale v tožbi zatrjevano višino stroškov iz drugega odstavka 129.a člena ZZZDR, bi morala tožnica izkazati zatrjevani izdatek z računom in ga v svoji trditveni podlagi tudi utemeljiti. Ker tega bremena ni izpolnila prvo sodišče utemeljeno ni upoštevalo tega nedokazanega stroška.

9Pritožba neutemeljeno graja tudi oceno prvega sodišča o višini C. B. potreb, povezanih z oddihom, smučanjem in izleti. C. B. še ne smuča, zato ti stroški ne nastajajo. Prvo sodišče je glede stroškov oddiha in razvedrila ovrednotilo te C. B. potrebe v obliki izdatkov s preživljanjem prostega časa (45,00 EUR), s praznovanjem rojstnih dni C. B. in njenih prijateljev (15,00 EUR) ter s počitnikovanjem in izleti (20,00 EUR), skupno 80,00 EUR mesečno. V okviru teh izdatkov je prvo sodišče upoštevalo tudi strošek kupovanja igrač (15. točka obrazložitve) in je ta pritožbena kritika protispisna. V upoštevanih zneskih stroškov teh potreb so po oceni pritožbenega sodišča v primerni višini zajeti tudi izdatki, ki nastajajo z C. B. dopustovanjem na morju ter občasnimi obiski kino predstav in bazena.

10Glede na povedano znašajo mesečni stroški C. B. preživljanja okoli 521,00 EUR. Upoštevajoč materialne in pridobitne zmožnosti pravdnih strank ter sorazmerno širok obseg stikov med tožencem in C. B. pritožbeno sodišče ugotavlja, da je breme preživljanja ustrezno porazdeljeno tako, da toženec krije 60 %, tožnica pa 40 % hčerkinih potreb. Toženec je zato dolžan plačevati preživnino v mesečnem znesku 315,00 EUR. Pri porazdelitvi preživninskega bremena je ustrezno upoštevano, da so toženčeve materialne in pridobitne zmožnosti občutno boljše od tožničinih, kar je ugotovilo že prvo sodišče (med drugim tudi to, da ima toženec poleg plače tudi druge vire dohodkov). S tako določeno preživnino bo zagotovljeno tudi, da bo C. B. ohranila približno takšen življenjski standard, kakršnega je imela v času skupnega življenja svojih staršev.

11Pritožba ne pojasni, iz katerih razlogov izpodbija stroškovni del odločitve prvega sodišča. V okviru materialno pravne presoje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilna odločitev prvega sodišča, da pravdni stranki krijeta svoje pravdne stroške.

12Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi ter spremenilo višino preživnine, kot je to razvidno iz izreka (358. člen ZPP), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

13Določitev višine preživnine je zasledovala interes skupnega otroka pravdnih strank, ne pa njun premoženjski interes. Zato pravdni stranki krijeta tudi svoje stroške pritožbenega postopka (413. člen in drugi odstavek 165. člena ZPP).