VSL Sklep I Ip 321/2018

I. Pritožbi dolžnice in tretjega se zavrneta in se popravni sklep z dne 15. 12. 2017 potrdi.

Pritožnika in upnica sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

II. Pritožbi tretjega se ugodi in sklep z dne 14. 9. 2017 razveljavi.

O pritožbah zoper popravni sklep z dne 15. 12. 2017:

1S tem sklepom je sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi z dne 13. 1. 2017 ter v sklepih z dne 7. 3. 2017, 14. 6. 2017 in 14. 9. 2017, vsi v zadevi I 4/2017, popravilo naziv upnika tako, da se pravilno glasi: "REPUBLIKA SLOVENIJA matična št. 5854814000 (Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana), Gregorčičeva ulica 020, Ljubljana".

2Zoper sklep sta se dolžnica in tretji pravočasno pritožila z vsebinsko enakimi pritožbenimi razlogi. Uveljavljata in utemeljujeta, da gre za vsebinsko popravo in ne za pisno pomoto. Predlagata, da se izpodbijani sklep zavrže, izvršilni postopek ustavi, vsi stroški pa naložijo v plačilo upniku.

3Upnica je na pritožbo dolžnice odgovorila in predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev stroškov odgovora.

4Pritožbi nista utemeljeni.

5V skladu s prvim odstavkom 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) uporablja tudi v izvršilnem postopku, sme sodnik kadarkoli popraviti napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom. Kot napako v imenu je šteti tudi napako sodišča pri prepisu navedbe pravne osebe v sklepu. Prav to se je zgodilo v obravnavani zadevi, ko je sodišče prve stopnje v sklepih kot upnika navedlo: Ministrstvo za notranje zadeve (ki nima položaja pravne osebe in zato tudi ne more biti stranka v postopku) namesto pravilno: Republika Slovenija, ki je pravilno kot stranka označena v predlogu za izvršbo z dne 11. 1. 2017. Neutemeljena je pritožbena navedba, da iz predloga jasno izhaja, da je kot upnik navedeno Ministrstvo za notranje zadeve. V oklepaju navedeno Ministrstvo za notranje zadeve pri označbi upnice pomeni le pojasnilo z navedbo organa, na katerega se zadeva nanaša, kar pa na pravilnost označbe upnice ne vpliva.

6V prvem odstavku 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je predpisano, da lahko sodišče popravi napako kadarkoli, torej tudi po pravnomočnosti sklepa, ni pa ovire, ki bi preprečevala popravo več sklepov hkrati.

7Odločilno je, da je upnica v predlogu za izvršbo pravilno označena, napako pri njeni označbi pa je zagrešilo sodišče pri prepisovanju v uvodnih delih sklepov. Zato je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zaradi česar je višje sodišče neutemeljeni pritožbi zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Do pritožbenih navedb, s katerimi pritožnika podrobno utemeljujeta svoje sicer nepravilno stališče, da gre za vsebinski popravek, se višjemu sodišču ni treba opredeljevati, saj za odločitev niso odločilne v tem pritožbenem postopku.

8Pritožnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (ki jih niti nista določno opredelila), saj s pritožbama nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica pa sama krije stroške odgovora na pritožbo dolžnice, saj le-ta glede na vsebino sklepa in vsebino pritožbe ni bil potreben in z njim k odločitvi ni prispevala. Zato tudi stroškov ni mogoče oceniti kot potrebnih (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi tretjega zoper sklep z dne 14. 9. 2017

9Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo I. točko izreka sklepa z dne 31. 5. 2017, v kateri je tretjega, A. A., oprostilo plačila sodnih taks.

10Zoper sklep se tretji pravočasno pritožuje. Kot bistveno uveljavlja kršitev prepovedi ponovnega odločanja zaradi pravnomočnosti sklepa z dne 31. 5. 2017. Trdi, da ni več lastnik predmetne nepremičnine na podlagi sodbe, ki je pravnomočna. Trdi, da premoženje družine znaša ... EUR in ne ... EUR. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

11Pritožba je utemeljena.

12Višje sodišče pritožniku najprej pojasnjuje, da pravnomočnost sklepa o taksni oprostitvi ni ovira za kasnejšo razveljavitev tega sklepa. V tretjem odstavku 13. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je namreč predpisano, da lahko sodišče med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati, v tej določbi je tudi predpisana dolžnost plačila dvakratnih taks, ki jih je bila oproščena, če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke. Sodišče v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZST-1 razveljavi sklep o oprostitvi plačila taks po uradni dolžnosti, ko zve za razlog za razveljavitev. V navedenem obsegu so zato pritožbeni očitki neutemeljeni.

13Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče naknadno ugotovilo, da tretji v predlogu oziroma izjavi ni navedel vsega svojega premoženja, ki ga je skupno ocenilo na znesek ... EUR. Največjo vrednost znotraj tega zneska predstavljata nepremičnini - dela stavbe 00 in 01 v stavbi ... k.o. X, in sicer v skupni vrednosti ... EUR po podatkih GURS, medtem ko ostalo upoštevano premoženje po oceni sodišča znaša ... EUR.

14Lastništvo navedenih delov stavbe je sodišče prve stopnje ugotovilo z vpogledom v zemljiško knjigo, v kateri sta pri navedenih nepremičninah vpisana kot lastnika tretji in dolžnica vsak do 1/2. Tretji v pritožbi uveljavlja, da po sodbi št. 000/2013 (natančnejše označbe ne navaja) ni več lastnik predmetnih nepremičnin. Višje sodišče je vpogledalo v zemljiško knjigo in ugotovilo, da je pri navedenih nepremičninah vpisana plomba o dne 18. 5. 2017 začetem postopku vknjižbe lastninske pravice na drugo osebo na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v ... P 000/2013-I z dne ... 2016,, na katero se sklicuje tudi pritožnik.

15Glede na navedeno obstaja možnost, da predmetni nepremičnini ne sodita več v premoženje tretjega in njegove družine, zato je odločitev v izpodbijanem sklepu vsaj prenagljena. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ocenjuje namreč, da zaradi vsebine vpisanih plomb pri nepremičninah zaenkrat niso podani pogoji za razveljavitev sklepa o taksni oprostitvi, upoštevaje, da v izpodbijanem sklepu ocenjeno drugo premoženje tretjega in njegove družine (v višini ... EUR) ne dosega višine 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovljenih 14.042,88 EUR).