VSK Sklep Cpg 193/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v v Kopru zavrnilo predlog za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa brez likvidacije, ki ga je vložila predlagateljica - lastnica nepremičnine, v kateri ima subjekt vpisa sedež. Gre za situacijo, ko je lastnica najprej dala dovoljenje za poslovanje, kasneje pa ga je preklicala.

2Zoper sklep se predlagateljica pritožuje. Vztraja, da so izpolnjeni vsi pogoji za začetek izbrisa brez likvidacije. Obrazložitev je nejasna, saj je predlog vložila na podlagi prve alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki kot izbrisni razlog določa, da subjekt na naslovu ne sprejema pošiljk in je tam neznan. Prav tako meni, da je zakonodajalec lastniku objekta dal možnost, da predlaga začetek postopka izbrisa, pri čemer je edina omejitev, da mora dokazati, da je lastnik objekta. Dolžnost organov po 2. točki drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa ne izključuje pravice lastnika objekta, da vloži tak predlog.

3Pritožba ni utemeljena.

4V 427. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) so določeni izbrisni razlogi za postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, v 431. členu ZFPPIPP pa je urejen postopek odločanja o začetku postopka izbrisa. Ta se praviloma izvede po uradni dolžnosti, na predlog pa le v primeru upravičenega predlagatelja po 433. členu, to je lastnika poslovnega prostora, kadar gre za izbris na podlagi domneve iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da lastnik poslovnega prostora ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu). Že sam izbris iz sodnega registra brez likvidacije je izjema, izbris na predlog pa je še dodatna izjema in kot izjemo je to določbo treba tolmačiti ozko. Glede na opisane določbe, zlasti pa glede na hude in nepopravljive posledice izbrisa družbe iz sodnega registra, namen zakonodajalca ni bil širiti upravičenje lastnika poslovnega prostora na druge položaje, ki nimajo zveze z dovoljenjem za poslovanje¹. Taka je navsezadnje že uveljavljena sodna praksa (na primer VSL IV Cpg 798/2016). Na podlagi trditev, da družba na naslovu ne posluje in ne prejema pošte, zato ni mogoče začeti postopka za izbris na predlog.

5Drži sicer, da se je sodišče prve stopnje pretežno ukvarjalo z vprašanjem dovoljenja za poslovanje na naslovu, čeprav je predlagateljica izbris predlagala iz razloga, ker družba na naslovu ne posluje in ne prejema pošte, vendar je odločitev vseeno pravilna. Pritožnica bi lahko uspela s predlogom za izbris le v primeru, da bi izbris predlagala na podlagi domneve iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP in da bi bili izpolnjeni pogoji za to domnevo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, domneva ni podana (za pritožbo to niti ni sporno), za izbris iz razlogov, navedenih v predlogu, pa predlagateljica ni legitimirana.

6Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru).

¹ Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je že ta izjema omejena na položaje, ko je družba sedež registrirala na poslovnem naslovu brez vednosti lastnika.