VSL Sklep IV Cp 2545/2017

I. Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se I. točka sklepa sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2017 spremeni tako, da se glasi:

"Predlog predlagateljice za podaljšanje ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, izrečenih nasprotnemu udeležencu s sklepom z dne 22. 8. 2016 (I. točka ter 1. in 2. alineja II. točke izreka sklepa z dne 22. 8. 2016), za nadaljnjih šest mesecev, se zavrže."

II. V ostalem se pritožba predlagateljice zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2017.

III. Predlagateljica krije stroške svoje pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2017.

IV. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne ter se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 9. 2017.

V. Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka predlagateljice v znesku 57,12 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila, in sicer v korist proračuna Republike Slovenije, na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Kranju, št. SI56 0110 0600 0021 266, sklic: 00 1055-994063416-02, koda namena: GOVT, namen plačila: brezplačna pravna pomoč.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je s sklepom z dne 22. 6. 2017 zavrnilo predlog predlagateljice za podaljšanje ukrepov po ZPND, izrečenih nasprotnemu udeležencu s sklepom z dne 22. 8. 2016, za nadaljnjih šest mesecev (I. točka sklepa) ter odločilo, da udeleženca nosita svoje stroške postopka (II. točka sklepa). S sklepom z dne 5. 9. 2017 je prvo sodišče zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 21. 7. 2017 (I. točka sklepa), zavrnilo je tudi predlog nasprotnega udeleženca za odlog izvršbe (II. točka sklepa) in nasprotnemu udeležencu naložilo plačilo izvršilnih stroškov predlagateljice v znesku 57,12 EUR (III. točka sklepa).

2Zoper sklep z dne 22. 6. 2017 se pritožuje predlagateljica, ki predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep prvega sodišča tako, da podaljša izrečeni ukrep po ZPND. Glede na naravo svoje odločitve pritožbeno sodišče podrobneje ne povzema pritožbenih trditev predlagateljice.

3Odgovor nasprotnega udeleženca na pritožbo predlagateljice je bil prepozen in zato neupošteven.

4Zoper sklep z dne 5. 9. 2017 se pritožuje nasprotni udeleženec, ki predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi ugovoru zoper sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavrne. Navaja, da iz izvršilnega naslova izhaja, da je potrebno stanovanje prepustiti za obdobje, ki teče od jasno določenega datuma, ne pa od izselitve. Odločba Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 4955/2013 ni uporabna za to zadevo. Izvršilni naslov v tej zadevi vsebuje jasno določen datum, od katerega teče rok šestih mesecev, za katerega mora nasprotni udeleženec prepustiti stanovanje predlagateljici. Izvršilnega naslova ni mogoče razlagati mimo načela formalne legalitete. Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov, zato ne more upniku prisoditi manj ali kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Sklep prvega sodišča z dne 22. 8. 2016 določa, da je dolžnik dolžan prepustiti upnici v uporabo stanovanje za obdobje šestih mesecev od vročitve tega sklepa, to je od 27. 8. 2016 dalje, ko je dolžnik prejel sklep. Obdobje šestih mesecev, določeno z izvršilnim naslovom, se je začelo 27. 8. 2016 in se je izteklo 28. 2. 2017. Prvo sodišče je v sklepu o izvršbi obdobje, za katero je dolžnik dolžan prepustiti stanovanje v posest upnici, določilo drugače, kot to izhaja iz izvršilnega naslova. Po sklepu o izvršbi se obdobje ukrepa začne po tem, ko se je obdobje po izvršilnem naslovu že izteklo. S tem je prvo sodišče v sklepu o izvršbi upniku prisodilo nekaj drugega, kot je določeno v izvršilnem naslovu. V slovenskem pravu odstopanja od strogega načela formalne legalitete ni zaslediti in tudi ni možno.

5Predlagateljica v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca predlaga njeno zavrnitev.

O pritožbi predlagateljice zoper sklep z dne 22. 6. 2017

6Prvo sodišče je s sklepom z dne 22. 8. 2016 nasprotnemu udeležencu naložilo, da za obdobje šestih mesecev prepusti predlagateljici v izključno uporabo stanovanje na naslovu K. (na podlagi 21. člena ZPND - I. točka sklepa), ter mu (med drugim) prepovedalo v obdobju šestih mesecev vstopiti v prej navedeno stanovanje ter se približevati in zadrževati v bližini tega stanovanja na razdalji, manjši od 200 metrov (na podlagi 19. člena ZPND - 1. in 2. alineja II. točke sklepa). Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil sklep z dne 22. 8. 2016 vročen nasprotnemu udeležencu 27. 8. 2016 in je zato tega dne postal tudi izvršljiv. Glede na naravo ukrepov po ZPND poseben rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ni bil določen, pravno sredstvo zoper izdani sklep pa nima odložnega učinka. Nasprotni udeleženec ni prostovoljno izpolnil obveznosti, da prepusti stanovanje predlagateljici v izključno uporabo za čas šestih mesecev, izvršba po predlogu predlagateljice (zaradi prepustitve stanovanja v njeno začasno uporabo) pa doslej še ni bila opravljena.

7Že po naravi stvari (teh izrečenih ukrepov po ZPND) je jasno, da je trajanje prepovedi, ki jih je prvo sodišče izreklo nasprotnemu udeležencu v 1. in 2. alineji II. točke sklepa z dne 22. 8. 2016, nujno povezano tudi z izpolnitvijo obveznosti nasprotnega udeleženca, da predlagateljici prepusti stanovanje v začasno uporabo (bodisi prostovoljno, bodisi prisilno). Šele tedaj začne teči čas trajanja (izvrševanja) teh ukrepov, izrečenih za obdobje šestih mesecev, ne pa že pred prepustitvijo stanovanja predlagateljici. Dokler se ti ukrepi še niso začeli izvrševati (zaradi nasprotovanja nasprotnega udeleženca sklepu prvega sodišča o prepustitvi stanovanja predlagateljici), žrtev nasilja v družini sploh ne more predlagati podaljšanja trajanja teh izrečenih ukrepov. Predlog predlagateljice je bil zato preuranjen in bi ga prvo sodišče moralo kot takšnega zavreči, ne pa vsebinsko obravnavati.

8Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi predlagateljice ter spremenilo I. točko sklepa z dne 22. 6. 2017 tako, kot je razvidno iz izreka (358. člen ZPP), v ostalem (II. točka sklepa prvega sodišča) pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sklep prvega sodišča, saj predlagateljica ni uspela s predlogom (osmi odstavek 22.a člena ZPND).

9Ker predlagateljica v bistvenem delu ni uspela s pritožbo krije svoje stroške pritožbenega postopka.

O pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 5. 9. 2017

10Prvo sodišče je izreklo prej omenjene ukrepe "za obdobje šestih mesecev od vročitve tega sklepa" (sklep z dne 22. 8. 2016). Očitek o kršitvi načela formalne legalitete ni utemeljen. Bistvo sklepa o prepustitvi stanovanja v izključno uporabo žrtvi nasilja v družini po 21. členu ZPND (v konkretnem primeru za čas šestih mesecev) je v tem, da po sodišču določen čas trajanja izrečenega ukrepa začne teči s tistim dnem, ko zavezanec stanovanje dejansko prepusti v uporabo žrtvi nasilja v družini, bodisi prostovoljno, bodisi po opravljeni izvršbi. Izrek sklepa prvega sodišča z dne 22. 8. 2016 je glede trajanja ukrepa zato pomemben v tem, da določa čas njegovega izvrševanja in da ta teče v obdobju po vročitvi sklepa zavezancu (vročitev je pogoj, da sklep postane izvršljiv), izrečeni čas trajanja ukrepa pa ne more začeti teči pred dnevom dejanske izročitve stanovanja v izključno uporabo, pri čemer sklep ne more določati točnega dneva začetka in zaključka izvrševanja ukrepa, saj je samo po sebi razumljivo, da ob izdaji sklepa in nato ob vročitvi sklepa zavezancu še ni znano, kdaj bo stanovanje dejansko prepuščeno žrtvi nasilja v družini v izključno uporabo. Zato se pri tovrstnih sklepih načelo formalne legalitete odraža le v tem, da sklep o izvršbi določa tak rok trajanja ukrepa, kot je razviden iz sklepa, izdanega na podlagi določb 21. člena ZPND. Časovna omejitev izrečenega ukrepa se nanaša na čas njegovega trajanja, ki je določen v izvršilnem naslovu iz 21. člena ZPND. Glede na to je izdani sklep o izvršbi v skladu s sklepom z dne 22. 8. 2016, zato ni mogoče slediti stališču nasprotnega udeleženca o odstopu od načela formalne legalitete.

11Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče glede na povedano zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

12Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka predlagateljice, ki ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, zato je pritožbeno sodišče v stroškovnem delu odločilo, kot je razvidno iz izreka. Stroški so določeni v skladu z OT, ZOdv in ZBPP, po višini pa so razvidni iz posamičnih priznanih postavk stroškovnika predlagateljice v odgovoru na pritožbo (list. št. 370). V primeru zamude je nasprotni udeleženec dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti.