VSL Sklep IV Cp 2055/2017

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) razveljavi ter vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožničinemu zahtevku in preživnino zanjo, ki je bila določena s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu 7. 12. 2009 in po zadnji valorizaciji znašala 150,74 EUR, za čas od vložitve tožbe 7. 9. 2016 zvišalo na 170,00 EUR mesečno (I. točka). Višji zahtevek (tožnica je za zahtevala 200 EUR mesečno) je zavrnilo (II.) in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje pravdne stroške (III.).

2Proti sodbi (očitno oz. obrazloženo proti njeni II. točki) se pritožuje tožnica zaradi kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; predlaga spremembo ali pa razveljavitev sodbe. Iz njene pritožbe je možno izluščiti sledeče bistvene argumente: Razlogi sodbe so pomanjkljivi in nejasni, podana je kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Sodišče je ugotovilo potrebe tožnice 440 EUR mesečno in to, da so zmožnosti toženca boljše, naložilo pa mu je le 38 % bremena. Sodišče je neutemeljeno upoštevalo povečanje potreb druge toženčeve hčerke S., saj ne drži, da jo mora voziti na preglede, ker se ti stroški povrnejo od Z. Njene potrebe so večje že vse od rojstva, zato to ni spremenjena okoliščina. Ne bi smelo upoštevati stroškov jahanja, saj bi bilo treba najti cenejšo terapijo in to ne sme iti v breme tožnici. Tudi dohodki so napačno ugotovljeni, saj iz listin izhaja, da toženec zasluži 865 EUR in ne 650 EUR. Tožničina mati se vozi s starejšim avtomobilom od toženčevega, od januarja 2016 ni zaposlena, prejema socialno pomoč in išče zaposlitev na zavodu. Sodišče ne bi smelo upoštevati pomoči starih staršev, ker ti niso dolžni prispevati za preživljanje, moralo bi tudi upoštevati, da odkar sta se upokojila, ni več tako. Sodišče tudi ne bi smelo s preživnino povezovati stikov oz. bi moralo upoštevati, da ima neizvajanje stikov finančne posledice za mati. Tožnica ima 15 let in bi jo sodišče moralo zaslišati, pa je ni. Toženec se ne drži dogovorov glede stikov, ne pokliče, kadar reče, razumljivo je, če tožnica potem stik odkloni.

3Toženec je na pritožbo odgovoril, predlaga njeno zavrnitev, izraža strinjanje z razlogi izpodbijane sodbe in opredeljuje svoje stroške v zvezi z odgovorom.

4Pritožba je utemeljena.

5Storjena je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki je po 1. in 3. odst. 354. čl. v zvezi z 2. odst. 350. čl. ZPP terjala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje.

6Ni sporno, da je mladoletna tožnica že dopolnila 15 let; rojena je ... 6. 2001 in je bila že v času vložite tožbe 7. 9. 2016 stara 15 let. Po določbi 1. odst. 409. čl. ZPP mora sodišče otroku, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja, zakoniti zastopnik otroka pa sme opravljati dejanja v postopku le, dokler otrok ne izjavi, da sam prevzema pravdo (2. odst. 409. čl. ZPP). Tega prvostopenjsko sodišče ni storilo, zato (še) niso podani pogoji za zastopanje 15 letne tožnice s strani njene matere; tožečo stranko je torej zastopal nekdo, ki je ni upravičen zastopati.

7V novem sojenju naj sodišče prve stopnje ravna po navedenem zakonskem določilu. Najprej naj torej preveri, ali je mladoletna tožnica sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj. V primeru, če oceni, da je, ji mora omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. Šele če oceni, da ni sposobna razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj, jo lahko zastopa mati. Do pritožbenih očitkov se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, ker se lahko izkaže, da bodo brezpredmetni.

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.