VSRS Sklep Cp 17/2016

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1A.A. je 6. 10. 2015 vložila pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje I Cp 435/2015 z dne 11. 9. 2015, s katerim ji je bila izrečena denarna kazen v višini 300,00 EUR. S sklepom, navedenim v uvodu, pa je odločilo, da se pritožba šteje za umaknjeno. Ugotovilo je namreč, da nasprotna udeleženka sodne takse za pritožbo ni plačala, zaradi česar se po določbi tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožba šteje za umaknjeno.

2Nasprotna udeleženka je znotraj pritožbenega roka v spis vložila drugopis sklepa, po katerem se njena pritožba šteje za umaknjeno, dopolnjen z lastnoročnimi pripombami, iz katerih je razvidno, da delitvi nasprotuje, ker predlagatelju ne priznava nobene pravice na premoženju, ki je predmet postopka ter da je že sam potek delitvenega postopka nepravičen in nepošten, enaka pa je zahteva sodišča, da mora plačati sodno takso.

3Pritožba ni utemeljena.

4ZPP v prvem odstavku 105.a člena določa, da mora biti ob vložitvi pritožbe (in drugih tam navedenih vlog) plačana sodna taksa. Posledica opustitve plačila sodne takse je določena v tretjem odstavku istega člena zakona: šteje se, da je vloga (v konkretnem primeru pritožba) umaknjena.

5Ugotovitve, da takse za pritožbo ni plačala, predlagateljica ne izpodbija. Nasprotno: potrjuje, da je v resnici ni plačala in se sklicuje na pismeno obrazložitev razlogov, zaradi katerih tega ni storila ter ponavlja, da je sodišče k plačilu sploh ni imelo pravice pozivati.

6Izpodbijani sklep je procesne narave. Tožnica sploh ne zatrjuje, da naj bi sodišče procesna pravila kršilo. Tega ni pokazal niti preizkus glede tistih procesnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožba je zato neutemeljena in jo je Vrhovno sodišče kot sodišče druge stopnje zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).