VSL Sklep I Cp 1410/2017

I. Pritožbi se ugodi, zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo zahtevku za plačilo zneska 839,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Toženec se je pritožil in navedel, da mu tožba nikoli ni bila vročena. Na zamudni sodbi je kot kraj njegovega prebivališča naveden naslov N., kjer pa ne prebiva, pač pa tam živi njegova bivša žena. Pravi, da ima od 30. 7. 2014 stalno prebivališče na naslovu D., kar izkazuje s podatki iz uradnega registra. Navedel je tudi, da se od 17. 9. 2014 nahaja v osebnem stečaju. Predlaga razveljavitev zamudne sodbe in opredeljuje svoje pritožbene stroške.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev, češ da vročilnica z dne 17. 11. 2016 dokazuje pravilno vročitev tožbe in poziva na odgovor tožencu. Glede stečaja nad njim je navedla, da je njena terjatev nastala po začetku osebnega stečaja in da zato stečajni postopek nima nanjo vpliva.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeni očitek, da tožba tožencu ni bila pravilno vročena, je utemeljen. Sodišče je tožbo s pozivom na odgovor tožencu poslalo na naslov, ki ga je v tožbi navedla tožnica - N. Ker je prejelo podpisano vročilnico, je štelo, da je bilo vročanje pravilno opravljeno. Vendar pa je toženec prepričljivo izkazal, da je bila vročitev opravljena na naslovu, na katerem ne prebiva in da mu tožba dejansko ni bila vročena, kot bi mu morala biti (1. odst. 142. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Iz podatkov Centralnega registra prebivalcev namreč izhaja, da ima toženec od 30. 7. 2014 stalno prebivališče na naslovu D., ne na naslovu N., kjer naj bi bila tožba 17. 11. 2016 vročena. Tudi tam prebivajoča A. A. je z dopisom 9. 1. 2017 obvestila sodišče, da toženec ne prebiva na tem naslovu. Tožencu je tako uspelo dokazati, da dejansko ni prejel tožbe in je s tem izpodbil domnevo, ki jo o vročitvi izkazuje povratnica.

6Pravilna vročitev tožbe je pogoj za izdajo zamudne sodbe (1. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP). Ta torej ni bil izpolnjen, ker sodišče vročanja ni opravilo na naslovu, kjer toženec prebiva, s tem je storjena bistvena kršitev pravil pravdnega postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je zato zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (354/1 čl. ZPP), v katerem bo treba tožencu vročiti tožbo na pravilen naslov ter nato ustrezno nadaljevati postopek.

7Izrek o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP