VSM Sodba IV Kp 7066/2012

I. Pritožba obsojenega D.F. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojeni D.F. se oprosti plačila sodne takse.

1Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo II K 7066/2012 z dne 12. 9. 2017 razsodilo, da se denarna kazen v višini 1.050,00 EUR, ki je bila obsojenemu D.F. izrečena s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 7066/2012 z dne 3. 4. 2014, izvrši tako, da se na podlagi prvega odstavka 87. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) spremeni v zaporno kazen v trajanju šestnajst dni zapora. Če obsojenec plača izrečeno denarno kazen, se izvrševanje zapora ustavi.

2Proti taki sodbi se je obsojeni D.F. pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da bi želel, če je to možno, denarno kazen plačati v več mesečnih obrokih, pri čemer naj sodišče upošteva, da prejema pokojnino v znesku 380,00 EUR. V primeru drugih nepredvidenih dohodkov, pa bo znesek denarne kazni plačal v celoti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodba sodišča prve stopnje, s katero je bila obsojencu izrečena denarna kazen v višini 1.050,00 EUR, je postala pravnomočna dne 21. 10. 2014. Po sodbi je bil obsojeni dolžan kazen plačati v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe, in ker tega ni storil, je sodišče podalo predlog za izterjavo denarne kazni. Ko je ugotovilo, da denarne kazni ni mogoče niti prisilno izterjati, pa je na podlagi določbe prvega odstavka 87. člena KZ-1 odločilo, da se denarna kazen izvrši tako, da se spremeni v zaporno kazen, pri čemer je za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določilo en dan zapora.

5Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in temelji, kot je to obrazloženo v napadeni sodbi, na določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa način izvršitve denarne kazni v primeru njene neizterljivosti. Obsojenec pravilnosti prvostopne sodne v pritožbi ne oporeka, temveč se zavzema le za obročno plačilo denarne kazni. Tak njegov predlog pa je prepozen.

6Po določbi petega odstavka 47. člena KZ-1 sme sodišče v opravičenih primerih dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, vendar sme to storiti le do poteka roka za plačilo denarne kazni, ki je določen s sodbo, s katero je bila kazen izrečena. V tem primeru rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let. Obsojenec bi torej, upoštevajoč določbo petega odstavka 47. člena KZ-1, podal pravočasen predlog za plačilo denarne kazni po obrokih, če bi to storil v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe. Ta rok je potekel dne 21. 1. 2015.

7Na osnovi obrazloženega, in ker obsojenec v pritožbi v preostalem ne navaja ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost prvostopne sodbe, pritožbeno sodišče pa pri njenem uradnem preizkusu po prvem odstavku 383. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti, je o pritožbi obsojenca odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (člen 391 ZKP).

8Pritožbeno sodišče je obsojenca oprostilo plačila sodne takse, upoštevajoč njegove premoženjske razmere, ko prejema pokojnino v znesku 380,00 EUR (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP).