UPRS Sodba I U 661/2016-13

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena zahteva tožnikov za odlog izvršbe inšpekcijskih ukrepov na podlagi tretje alineje 156.a člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki so jima bili izrečeni z inšpekcijsko odločbo št. 06122-1086/2013-9 z dne 11. 6. 2013.

2V obrazložitvi prvostopenjski upravni organ povzema vsebino potrdila Občine Piran z dne 27. 10. 2014, iz katerega izhaja, da bo občina v občinski prostorski načrt (v nadaljevanju OPN) vnesla vse pravice, ki izhajajo iz pravnomočnih upravnih dovoljenj, ter potrdila z dne 28. 4. 2015, s katerim je občina potrdila, da bo pobuda tožnikov za uskladitev z dejanskim stanjem pri sprejemanju OPN upoštevana tako, da bo občina v osnutek OPN vnesla pravice glede gospodarskega objekta in pripadajočega zemljišča, v obsegu in po namenu, kot izhaja iz pravnomočnega gradbenega dovoljenja Upravne enote Piran št. 351-903/2001 z dne 15. 2. 2002 in bo prikazala sporno zemljišče kot zemljišče pod stavbo (fundus). Ker se obravnavani inšpekcijski postopek vodi zaradi nelegalne gradnje dvoapartmajskega počitniškega objekta s pomožnimi objekti in zunanjo ureditvijo, za katero je bilo pravnomočno ugotovljeno, da nima gradbenega dovoljenja, je zaključil, da se navedena potrdila ne nanašajo na obstoječe objekte, temveč na predhodno stoječe objekte, ki so bili odstranjeni.

3Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnil.

4Tožnika se z odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da inšpektor ni presojal pogojev iz tretje alineje prvega odstavka 156.a člena ZGO-1. Menita, da upravni organ ni opravil presoje potrdila Občine Piran z dne 27. 10. 2014, zato odločbe ni mogoče preizkusiti. Ker sta tožnika vložila predlog za odlog izvršbe, ki se vodi pod točno določeno evidenčno številko, pa je razlaga upravnega organa, da "neobstoječih objektov ni mogoče odstraniti" golo sprenevedanje. Ker tudi drugostopenjski upravni organ teh kršitev ni odpravil, sodišču predlagata, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

5Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

6Tožba ni utemeljena.

7Po tretji alineji prvega odstavka 156.a člena ZGO lahko gradbeni inšpektor pri nelegalnih gradnjah na predlog inšpekcijskega zavezanca odloži izvršbo inšpekcijske odločbe, če inšpekcijski zavezanec izkaže, da je dal pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina že vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah.

8V zadevi ni sporno, da je bil tožnikoma z inšpekcijsko odločbo št. 06122-1086/2013-9 z dne 11. 6. 2013 izrečen ukrep zaradi nelegalnega počitniškega objekta s pomožnimi objekti in zunanjo ureditvijo na zemljišču s parc. št. 402/13 k. o. ...

9Glede na navedeno je v obravnavani zadevi bistveno, ali je tožnica za te objekte vložila pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina že vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah. Tožnica se v zvezi s tem sklicuje na potrdila Občine Piran z dne 9. 10. 2014, 27. 10. 2014 in 28. 4. 2015, ki jih je priložila k svoji vlogi, vendar pa tudi po presoji sodišča iz teh potrdil ne izhaja, da se spremembe OPN nanašajo na objekte, ki so predmet omenjene inšpekcijske odločbe.

10Iz potrdila z dne 9. 10. 2014 namreč izhaja zgolj, da bo občina tožničino pobudo za uskladitev z dejanskim stanjem pri sprejemanju OPN upoštevala tako, da bo v osnutek OPN vnesla pravice glede gospodarskega objekta in pripadajočega zemljišča, v obsegu in po namenu, kot izhaja iz pravnomočnega gradbenega dovoljenja Upravne enote Piran št. 351-903/2001 z dne 15. 2. 2002, in bo prikazala zemljišče, na katerem je bila s tem gradbenim dovoljenjem dovoljena gradnja gospodarskega objekta kot zemljišče pod stavbo (fundus). Hkrati je občina pojasnila, da v osnutek OPN ne vnaša dejanskega stanja izvedenih objektov, kot so v naravi, in tudi ne ugotavlja njihove morebitne skladnosti s pridobljenimi upravnimi dovoljenji. V potrdilu z dne 27. 10. 2014 je občina ponovno potrdila, da bo v OPN vnesla vse pravice, ki izhajajo iz pravnomočnih upravnih dovoljenj. Vsebina potrdila z dne 28. 4. 2015 je v bistvenem enaka vsebini potrdila z dne 9. 10. 2014, z dodatkom, da je bila pobuda vključena v postopek sprejemanja OPN in ni bila zavrnjena.

11Upravni organ se je v tej inšpekcijski odločbi, katere odlog izvršbe tožnika predlagata, že opredelil do gradbenega dovoljenja št. 351-903/2001 z dne 15. 2. 2002 ter ugotovil, s čimer se je sodišče strinjalo (sodba tega sodišča I U 1576/2013 z dne 20. 2. 2014), da gradnje predmetnih objektov ni mogoče utemeljiti ne s tem gradbenim dovoljenjem, ne z odločbama o priglasitvi del Upravne enote Piran št. 351-166/2002 z dne 9. 5. 2002 in št. 351-165/2002 z dne 10. 5. 2002. Tudi sodišče je navedeni sodbi že natančno pojasnilo, zakaj sporni objekti (vključno z dimenzijami, gabariti, lego, namembnostjo in ostalimi pogoji) dejansko niso gospodarsko poslopje iz gradbenega dovoljenja št. 351-903/2001 z dne 15. 2. 2002, obnovljen rastlinjak in zgrajen nov rastlinjak iz odločbe o priglasitvi del št. 351-165/2002 z dne 10. 5. 2002 ali pa obnovljen podporni zid in zgrajena dva nova iz odločbe o priglasitvi del št. 351-166/2002 z dne 9. 5. 2002, kar pomeni, da se omenjena dovoljenja nanašajo na druge in drugačne objekte.

12Navedeno pomeni, da se ta upravna dovoljenja ne nanašajo na gradnjo, v zvezi s katero teče predmetni inšpekcijski postopek in s tem postopek za odlog izvršbe. Zato potrdila občine, na katere se sklicujeta tožnika, ne morejo vplivati na drugačno odločitev v obravnavani zadevi.

13To je poskušal pojasniti tudi prvostopenjski upravni organ, vendar z ne najbolj primerno navedbo, da neobstoječih objektov ni mogoče odstraniti. V zadevi je namreč bistveno le to, da tožnika za objekte, ki so predmet obravnavanega inšpekcijskega postopka, nista predložila potrdila občine, da bo te objekte, torej take kot so v naravi, vključila v postopek sprememb prostorskega akta. Iz potrdil, na katere se sklicujeta, namreč izhaja ravno nasprotno, tj. da bo občina upoštevala zgolj stanje, kot izhaja iz pravnomočnih upravnih dovoljenj, torej gradbenega dovoljenja št. 351-903/2001 z dne 15. 2. 2002 in odločb o priglasitvi del Upravne enote Piran št. 351-166/2002 z dne 9. 5. 2002 in št. 351-165/2002 z dne 10. 5. 2002, za katere je bilo, kot že rečeno, ugotovljeno, da se nanašajo na druge oziroma drugačne objekte. Da tožnika za objekte, ki so predmete tega postopka, nimata gradbenega dovoljenja, je bilo pravnomočno ugotovljeno, tožnika pa drugega niti ne izkazujeta, niti ne zatrjujeta.

14Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker izpodbijana odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), je sodišče odločilo brez glavne obravnave.