VSL Sklep IV Cp 1290/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek in tožniku naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov v znesku 260,10 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki v laični pritožbi posebej ne opredeljuje pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep. Navaja, da se je s pisanjem z dne 23. 1. 2017 prenaglil, saj njegov namen ni bil, da sodišče postopek ustavi. Želel je le povedati, da ne namerava več hoditi na sodišče. Po prejemu izvedenskega mnenja je sodišču predlagal izvedbo dodatnih dokazov. Njegovo pisanje ni bilo namenjeno ustavitvi postopka. Navedel je le to, da ne želi več biti del tega postopka. Sodišče lahko odloča tudi brez njegove prisotnosti. Nesmiselno bi bilo še enkrat vlagati tožbo, ker je bil res en dan močno jezen in ga je premagala jeza ter je napisal, kar je napisal. Prav je, da zadeva dobi sodni epilog, zato je pripravljen sodelovati v postopku.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz listin v spisu je razvidno, da je bil mladoletni otrok pravdnih strank B. Ž. s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2764/2012-IV z dne 29. 5. 2013 zaupan v varstvo in vzgojo toženki, tožniku pa je bilo naloženo plačevanje preživnine. S sodbo istega sodišča P 2311/2013-IV z dne 21. 3. 2014 so bili določeni stiki med tožnikom in sinom. V tej zadevi tožnik zahteva izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji otroka (želi, da se sin zaupa njemu v varstvo in vzgojo), o preživnini, ki naj jo plačuje toženka, ter o stikih med toženko in sinom.

5Tožnik je svojo vlogo z dne 23. 1. 2017 naslovil kot "umik iz postopka", v vlogi pa je navedel, da se iz postopka umika, da ne zahteva več predodelitve otroka in da s to zadevo noče imeti več ničesar. Tožnikova izjava je jasna in je ni mogoče razlagati tako, kot tožnik navaja v pritožbi. Tožnik je v vlogi z dne 23. 1. 2017 izjavil, da ne zahteva več predodelitve otroka (spremembe pravnomočne sodne odločbe o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo). S takšno izjavo je nedvoumno izrazil svojo voljo, da se postopek konča. Da je umaknil tožbo izhaja tudi iz tožnikovih pritožbenih navedb, "da se je s pisanjem z dne 23. 1. 2017 prenaglil, da je bil res en dan močno jezen in da ga je premagala jeza ter je napisal, kar je napisal".

6Bistveni del vsake tožbe je določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev (prvi odstavek 180. člena ZPP). Če tožeča stranka izjavi, da ne zahteva več tega, kar je bilo uveljavljano s tožbenim zahtevkom, takšne izjave ni mogoče razumeti drugače kot umik tožbe. Izjave o umiku tožbe ni mogoče preklicati (tožnikove navedbe v pritožbi je mogoče razumeti tudi tako, da preklicuje izjavo o umiku tožbe). Ker je toženka privolila v umik tožbe, je sklep prvega sodišča o ustavitvi postopka pravilen. Pravilna je tudi odločitev v stroškovnem delu (tega dela pritožba obrazloženo ne izpodbija).

7Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).