VSRS Sklep I R 106/2017

Predlog se zavrne.

1Med strankami je v teku izvršilni postopek In 176/2014, pristop In 177/2014. Upnika K. in M. K. z vlogo z dne 26. 10. 2016 predlagata, naj se zadeva odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Navajata, da imajo stranke prebivališče na področju Okrajnega sodišča v Ljubljani, prav tako njihovi pooblaščenci. Nepremičnini, ki sta predmet izvršbe, se nahajata na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani. S predmetnima nepremičninama je povezanih večje število pravdnih, nepravdnih in izvršilnih postopkov, ki se vsi vodijo na Okrajnem sodišču v Ljubljani oziroma na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Na Okrajnem sodišču v Ljubljani se vodijo drugi izvršilni postopki istih upnikov zoper dolžnika B. V. Če bo izvršilni postopek prekinjen zaradi napotitve na pravdo, bo za odločanje v pravdnem postopku pristojno sodišče v Ljubljani.

2Predsednik Vrhovnega sodišča je 2. 7. 2014 pristojnost za sojenje v sporni izvršilni zadevi na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) z Okrajnega sodišča v Ljubljani prenesel na Okrajno sodišče v Murski Soboti.

3Prenos krajevne pristojnosti na podlagi citirane določbe tedaj veljavnega besedila ZS (Ur. l. RS, št. 19/94 - 63/2013) je ukrep sodne uprave za izenačitev obremenitev med okrajnimi sodišči. V slovenskem sistemu krajevnih pristojnosti, ki temelji na personalnem kriteriju (prvi odstavek 46. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), je z vidika strank v idealnih razmerah praviloma najbolj ekonomično, da se postopek opravi pri krajevno pristojnem sodišču. Prenos krajevne pristojnosti po 105.a členu ZS ima zanje lahko določene neugodne posledice (npr. višji potni stroški), vendar pa ga upravičujejo sistemski razlogi, ki državi nalagajo, da sprejme ukrepe za reševanje zadev brez nepotrebnega odlašanja. Za stranko takšen ukrep konkretno pomeni, da se skrajša čas reševanja zadeve in zagotavlja sojenje v razumnem roku.

4V skladu s 67. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek. Po prepričanju Vrhovnega sodišča lahko stranka, potem ko je pristojnost za sojenje v izvršilni zadevi na podlagi 105.a člena ZS prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek lažje in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Upnika, ki sta svoj predlog utemeljila le s krajem prebivališča strank, lego nepremičnin, ki so predmet izvršbe, in potekom drugih pravdnih oziroma izvršilnih postopkov, takšnih okoliščin, upoštevaje tudi, da je v izvršilnem postopku poudarjeno načelo pisnosti (29. člen ZIZ), nista izkazala.

5Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog upnikov zavrnilo.