VSK Sklep I Cp 255/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in toženi stranki dovoli plačati sodno takso za pritožbo zoper sodbo z dne 15.11.2016 v desetih mesečnih zaporednih obrokih, po 74,10 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 1.10.2017, nato pa vsak naslednji prvi dan v naslednjih mesecih;

II. sicer se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem obsegu.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrnilo. Toženi stranki je dovolilo sodno takso v znesku 741,00 EUR poravnati v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 123,50 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 10.4.2017, vsak naslednji pa vsakega 10. v sledečem si mesecu. Če stranka zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki. Plačilni nalog z dne 18.1.2017 je razveljavilo.

2Zoper sklep se je tožena stranka pritožila, meni da je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, nepravilno so uporabljeni materialni predpisi. Sodišče izpostavi mesečni prihodek 770,39 EUR povprečno, ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki se upošteva kot materialni pogoj za dodelitev redne brezplačne pomoči in zato naj toženka ne bi izpolnila pogojev za dodelitev le-te in se s plačilom takse v celoti ne bi občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja. Vendar sodišče ni upoštevalo, da mora s temi sredstvi preživljati tudi sinova brez dohodkov. Po zakonu je dolžna poskrbeti za otroka, ki je bolan in na zdravljenju. Sodišče bi moralo upoštevati, da sodna taksa znaša 741,00 EUR. Sodišče je odobrilo obročno plačilo v šestih obrokih v višini 123,50 EUR, ker naj taka višina obroka ne bi ogrozila preživljanja. V postopku P 352/2012 pa je isto sodišče, ne da bi toženka uveljavljala "sinove" kot družinske člane, odobrilo plačilo v desetih mesečnih obrokih. Zakon je treba uporabljati pravično in pošteno.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Pritožbeno sodišče soglaša s pravno pravilnimi razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je zavrnilo predlog za oprostitev takse. Pritožba ponovno izpostavi preživljanje otrok, a te zakonske zaveze ni, ko otrok ni mladoleten oz. se redno ne šola. To ni ne zatrjevano in ne ugotovljeno (prim. 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Je pa tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljen očitek, da je upoštevaje premoženjsko stanje in višino sodne takse primerno, da se dovoli stranki plačilo v 10 obrokih (11. člen Zakona o sodnih taksah). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in sklep ustrezno spremenilo, v preostalem pa pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku.