VSL sklep Cst 564/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil upnik in predlagal spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

3Upravitelj je v odgovoru na pritožbo zavrnil vse pritožbene očitke.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, s katero je zavrnilo navedbe upnika v predlogu za zavrnitev soglasja k prodajni pogodbi, oprlo na nosilne razloge, da je upnik podal (zgolj) pavšalne trditve o priviligiranju kupca in netransparentnosti postopka prodaje, predvsem pa ni predložil nobenega dokaza za svoje navedbe. Tako ni izkazano, da bi tudi drugi morebitni kupci želeli pregledati poslovno dokumentacijo, saj niso niti na upravitelja niti na sodišče naslovili zahteve po pregledu. Prav tako noben od morebitno zainteresiranih kupcev ni zatrjeval kakršnekoli nepravilnosti v postopku prodaje, v posledici katere bi od nameravane prodaje odstopil. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v postopku prodaje ni bilo nepravilnosti (zlasti ne takšnih, kot jih zatrjuje pritožnik), in je prodaja potekala v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, je v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP k sklenitvi prodajne pogodbe dalo soglasje.

6Upnik v pritožbi v pretežni meri ponavlja že v postopku na prvi stopnji izpostavljene očitke upravitelju, ki naj bi preferiral kupca A. s tem, da je zgolj njemu omogočil skrbni pregled prodajne poslovne celote, ponovno opozarja na nezakonito dogovarjanje kupca z drugimi potencialnimi kupci ter nezavarovano razkrivanje poslovnih skrivnosti, kar bi lahko vplivalo na prodajni postopek. V pritožbi navaja še nova dejstva in dokaze, ki se nanašajo na upraviteljev predlog za spremembo predračuna stroškov predmetnega stečajnega postopka.

7Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da na pritožbene očitke, vezane na spremembo predračuna stroškov, odkupom grozdja letnik 2016 in plačilom NUSZ, ne bo odgovarjalo, saj predmetne navedbe za odločitev o soglasju k prodajni pogodbi niso odločilnega pomena (prim. 1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Katere pritožbene navedbe so odločilnega pomena, je razvidno iz dosedanje sodne prakse Ustavnega sodišča RS. To so (med drugim ) tista naziranja, ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso nerelevantna (prim. Up-373/97; vsebinsko enako tudi odločbi z opr. št. Up-476/03 in Up 130/04). Ker zgoraj navedena vprašanja nimajo nobene zveze s soglasjem k prodajni pogodbi (iz podatkov v spisu pa je tudi razvidno, da je zoper odločitev v zvezi s tem vložena samostojna pritožba), višje sodišče šteje, da gre za nerelevantne navedbe.

8Postopek prodaje premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji, v katerem sodišče določi način in pogoje prodaje posameznega premoženja (330. in 331. člen ZFPPIPP). Sodišče pred izdajo sklepa o soglasju k prodajni pogodbi (7. odstavek 341. člena ZFPPIPP) preveri, če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji (1. točka), če je vsebina pogodbe v skladu z ZFPPIPP (2. točka) ter če je upniški odbor dal soglasje k pogodbi, kadar zakon to zahteva (3. točka). V zadevi Cst 643/2016 (na katero se sklicuje tudi pritožnik) je višje sodišče zavzelo stališče, da zgolj gramatikalna razlaga 7. odstavka 341. člena ZFPPIPP (ki bi pomenila, da sme sodišče v tej fazi postopka opraviti le formalni preizkus, ali so izpolnjene prej navedene predpostavke, ne sme pa opraviti nikakršne vsebinske presoje postopka prodaje), ni v skladu z namenom zakona. To pomeni, da sodišče sme in mora presojati potek prodaje kot celote, saj je le pravilno izveden postopek prodaje v skladu s sklepom o prodaji.

9Tako je sodišče prve stopnje tudi ravnalo, saj je v izpodbijanem sklepu presojalo celoten potek prodaje, in sicer v zvezi s pritožnikovimi navedbami, s katerimi je utemeljeval predlog za zavrnitev soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe. Če pri tem ni odgovorilo na (prav) vsako pritožbeno navedbo, s tem ni kršilo niti 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, niti 8. točke 2. odstavka citiranega zakona. Standard obrazložene sodne odločbe ne pomeni, da se v odločbi zapiše popolnoma tista vsebina, ki jo stranka navaja, in tudi ne, da sodišče odgovori na prav vsako strankino navedbo, pač pa, da sodišče ustrezno prepozna ključna pravna in dejanska vprašanja obravnavane zadeve oziroma odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev in se do njih v sodni odločbi argumentirano opredeli. Temu je po presoji višjega sodišča v izpodbijanem sklepu zadoščeno, zaradi česar pritožbeni očitek absolutno bistvene kršitve ni utemeljen.

10Bistveni pritožbeni očitek se nanaša na t.i. "skrbni pregled", ki naj bi po pritožnikovih zatrjevanjih bil omogočen zgolj enemu kupcu. Pritožbenim navedbam, da ostali kupci za to možnost (sploh) niso mogli vedeti, ker v razpisu dražbe ni bilo nikjer navedeno, da jim bo omogočen (tudi) skrbni pregled, kot je to običajno v primerljivih transakcijah, višje sodišče ne sledi. Predvsem ni niti zatrjevano (še manj izkazano), da bi pritožnik v naprej znanim in javno objavljenim dražbenim pravilom in pogojem kakorkoli nasprotoval ali imel nanje kakšne pripombe. Če je za pritožnika sporno, da v vabilu k javni dražbi ni bilo posebej navedeno, da kupci lahko opravijo "skrbni pregled", potem ni jasno, zakaj je to (prvič) izpostavil šele v predlogu za zavrnitev soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe. Še manj pa je izkazano, da bi kakršnekoli pripombe v zvezi s tem imel katerikoli od potencialnih kupcev, saj niti iz podatkov v spisu niti iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi se drugi zainteresirani kupci s takšno zahtevo obrnili bodisi na sodišče bodisi na upravitelja.

11"Skrbni pregled" (Due Diligence) zakonsko ni urejen, prav tako pa noben predpis (še najmanj ZFPPIPP) ne določa niti postopka niti predpostavk v zvezi z njim. V odsotnosti zakonske ureditve ni mogoč očitek netransparentnosti prodaje in favoriziranje enega kupca (zgolj) zaradi tega, ker v vabilu k javni dražbi "skrbni pregled" ni bil posebej omenjen. Ker je tak pregled eden od najpomembnejših postopkov pridobivanja informacij, ki jih potencialni kupec potrebuje za svojo odločitev, saj mu omogoča oceno poslovnih, finančnih, davčnih in pravnih tveganj, povezanih s poslovanjem podjetja, se bo vsak razumen in vsaj povprečno skrben kupec odločil za tak pregled pred sprejemom odločitve o nakupu, ne glede na to, ali je to v vabilu k javni dražbi izrecno navedeno ali ne. Zgolj v primeru, da bi se to tudi zgodilo in bi bodisi sodišče bodisi upravitelj tak pregled omogočil zgolj enemu izmed potencialnih kupcev, ostalim pa ne, bi bilo mogoče govoriti o nepravilnostih v zvezi s predmetno prodajo.

12Nakup, kakršen je konkreten, ne le od prodajalca, pač pa tudi od kupca terja določene aktivnosti, še zlasti, če gre za visoke kupnine. Profesionalna skrbnost kupca ni omejena zgolj na tisto, kar mu je izrecno omogočeno, pač pa tudi na zahtevo po dodatnih pojasnilih oziroma na ustrezno ukrepanje, če mu pregled ni bil dovoljen ali mu je bil dovoljen le v omejenem obsegu, zaradi česar kupec ni bil seznanjen z vsemi relevantnimi podatki. Zato niso verjetne pritožbene špekulacije, da drugi kupci za možnost "skrbnega pregleda" niso mogli vedeti. Nenazadnje gre za gospodarske subjekte (kar izrecno izpostavlja tudi pritožnik), ki morajo v pravnem prometu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika oziroma gospodarja. Že zgoraj je navedeno, da ni nobenega dokaza, da bi katerikoli od potencialnih kupcev na upravitelja (ali sodišče) naslovil zahtevo po pregledu, še manj, da bi zaradi tega izgubili zanimanje za nakup. S tem, ko so bili (vsi) potencialni kupci v postopek prodaje povabljeni z objavo upraviteljevega vabila na javno dražbo, so bili (vsi) obravnavani enako. Nobenega dokaza ni, da je bil zgolj en izmed kupcev še posebej povabljen, da opravi "skrbni pregled" ali da je bil le-ta omogočen zgolj njemu. Nasprotno - iz podatkov v spisu je razvidno, da sta pregled dokumentacije (po odvetniški družbi) opravili družbi S. d.o.o. (za investitorja iz Kitajske) in investitor iz Avstrije. Pritožbene navedbe se zato izkažejo kot nepravilne in neutemeljene.

13Prav tako niti iz navedb v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi (kljub obširnosti) ni jasno, kako naj bi neobstoj sporazuma o nerazkrivanju poslovnih informacij vplival na potek prodaje. Nenazadnje že sama javna dražba daje možnost vpogleda v listine stečajnega dolžnika, tako da vsi potencialni kupci (dražitelji) pridobivajo iste informacije. Pritožbene navedbe, da brez sporazuma obstaja možnost razkrivanja poslovnih informacij tretjim osebam (s kakšnim interesom, ni pojasnjeno), ki lahko škodljivo vpliva na poslovanje podjetja v prihodnosti, je ponovno zgolj špekuliranje pritožnika, ki ni z ničemer dokazno podprto. Ali je upravitelj s tem dejansko a priori izničil možnosti za doseganje ustrezne kupnine, je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje zoper upravitelja, ne more pa biti razlog za uspešno izpodbijanje soglasja k prodajni pogodbi.

14Isto velja za pritožbene navedbe o nezakonitem dogovarjanju kupca z drugimi potencialnimi kupci. V zvezi s tem se pritožnik sklicuje na časopisne članke in izjave župana Občine X. Ne da bi se višje sodišče posebej opredeljevalo do verodostojnosti takih objav in točnosti citiranja v medijih, pripominja, da zgolj na podlagi dveh izjav, ki jih je župan dal v medijih, ni mogoče niti s stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi šlo za nezakonito dogovarjanje kupca z Občino X in Y ter vpliv tretjih oseb na potek prodaje. Čeprav je pravilno stališče pritožnika, da je izigravanje upnikov z dogovarjanjem z udeleženci dražbe lahko kaznivo (prim. 216. člen KZ-1), pa iz podatkov v spisu tudi ni razvidno, da bi bodisi sam bodisi kdo od drugih potencialnih kupcev sprožil kakršenkoli postopek v zvezi z očitanimi nepravilnostmi.

15Upnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je izpodbijani sklep pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani in tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

16Izrek o stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi pritožbene stroške.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.