UPRS Sodba IV U 131/2017-11

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 7. 4. 2017, v kateri je prosilka zaprosila za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja ter v obliki oprostitve stroškov postopka za spremembo priimka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. N 476/2017. Odločitev je tožena stranka oprla na podatek, da prosilka živi v skupnem gospodinjstvu s tremi mladoletnimi otroki, da je zaposlena, da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred dnem vložitve prošnje prejela plačo v povprečni mesečni višini 2.493,57 EUR neto in da za mladoletne otroke prejema preživnino v mesečni višini 60,00 EUR. Glede na navedeno znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana prosilke 638,39 EUR, kar presega z zakonom določen premoženjski cenzus, ki ga je tožena stranka dolžna ugotavljati na podlagi določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in upoštevanju določb Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), zato je bilo treba prošnjo za dodelitev BPP zavrniti. Tožena stranka je zavrnila prosilkine navedbe, da bi morala upoštevati odhodke, ki jih je prosilka imela 12 mesecev pred dnem vložitve prošnje, ker ZSVarPre ne predvideva zmanjšanje lastnega dohodka za tovrstne odhodke iz naslova življenjskih stroškov.

2Tožnica v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da v nepravdnem postopku ne zmore plačila sodnega izvedenca psihiatrične stroke. Odločitev, da presega premoženjski cenzus je sprejeta v njeno škodo, saj je samohranilka, ki sama nosi breme preživljanja otrok. Pojasnjuje, da bi plačilo zneska 500 EUR za izvedenca povzročilo pomanjkanje tudi otrokom, s katerimi živi v stanovanjski hiši, za katero mesečni obrok stanovanjskega kredita znaša 1.000 EUR. Po poplačilu stroškov, ki jih v prilogi podrobno razčlenjuje, ji za štiričlansko družino za hrano, kozmetiko, obleko, čevlje, frizerja, šolske ekskurzije ostane manj kot 500 EUR. Plačilo stroškov izvedenca v višini 500 EUR bi v celoti porušilo njen finančni sistem, kar bi po njenem mnenju sodišče pri odločitvi moralo upoštevati. Sodišču zato predlaga, da upošteva njeno življenjsko situacijo in smiselno predlaga, da se tožbi ugodi in izpodbijana odločba odpravi.

3V dopolnitvi tožbe je tožnica sodišče ponovno opozorila, da se ne strinja, ker se znesek kredita za nakup stanovanjske hiše v kateri živi z otroki, ne všteva v cenzus za pridobitev BPP. Prilaga tabelo prihodkov in izdatkov, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo oziroma tožbo.

4Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

5Tožba ni utemeljena.

6ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

7Sodišče je presodilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj mesečni dohodek na člana družine presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, torej višino zneska 585,12 EUR. Glede navedenega sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, kar potrjujejo tudi podatki v upravnem spisu, da znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 638,39 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tak dohodek pa izključuje pravico prosilca do brezplačne pravne pomoči.

8Tožnica podatku o višini dohodka na družinskega člana v tožbi ne oporeka, meni pa, da bi tožena stranka morala upoštevati višino stroškov za mesečno preživljanje družine, predvsem znesek 1.000 EUR, kolikor znaša mesečni obrok stanovanjskega kredita za hišo, v kateri živi z otroki. Sodišče tožnici pojasnjuje, enako kot je to storila že tožena stranka, da je zmanjšanje lastnega dohodka na podlagi določbe 14. člena ZSVarPre sicer možno, vendar le za izplačano preživnino v obdobju in za obdobje iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ter v višini določeni v teh določbi. Ker torej zakon ne predvideva zmanjšanja lastnega dohodka za zneske življenjskih stroškov ali kreditnih obveznosti, ne glede na njihov namen, je moralo sodišče tožničin tožbeni ugovor nepravilne ugotovitve lastnega dohodka zavrniti kot neutemeljen. V tej zadevi je bistvenega pomena to, da ima tožnica dohodke, ki presegajo tisti znesek, za katerega se glede na določila ZBPP šteje, da je izpolnjen finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

9Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.