UPRS Sodba I U 1337/2016-8

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 286/2016 z dne 29. 7. 2016 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odvetniku A.A., sedaj tožniku, priznala nagrado za izvajanje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice Bpp 286/2016 z dne 30. 6. 2016 v višini 22,95 EUR, višji znesek pa je zavrnila. V svoji obrazložitvi navaja, da je bila z odločbo Bpp 286/2016 z dne 16. 3. 2016 upravičencu dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem 2. stopnje v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani IV K 28242/2015, zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena in tretjim odstavkom 29. člena KZ-1 in da je bil za izvajanje dodeljene brezplačne pravne pomoči določen tožnik. Tožnik je dne 15. 7. 2016 pravočasno vrnil izpolnjeno napotnico in predlagal, da se mu za opravljeno delo prizna nagrada v višini 750 točk ali 344,25 EUR. Predložil je tudi dokazilo o podanem odgovoru na pritožbo z dne 7. 7. 2016. Iz listin v spisu izhaja, da je bila tožniku po sklepu Bpp 286/2016 z dne 4. 4. 2016 že priznana nagrada za pravno svetovanje in zastopanje upravičenca pred sodiščem 2. stopnje v navedenem kazenskem postopku v višini 375 točk, to je 344,25 EUR. Zato po oceni tožene stranke dvakratno priznanje istovrstne nagrade na isti stopnji kazenskega postopka ni dopustno, saj bi šlo v tem primeru za neupravičeno podvojitev nagrade. Zato je bilo tožniku po tar. št. 8/13 Odvetniške tarife (OT) priznati 50 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 22,95 EUR.

2Tožnik vlaga tožbo, v kateri navaja, da je obrazložitev tožene stranke, da dvakratno priznanje istovrstne nagrade na isti stopnji kazenskega postopka ni dopustno, arbitrarna, presplošna in pravno nevzdržna. Tožniku je bil v isti kazenski zadevi res že priznan honorar v višini 344,25 EUR, vendar za drugo delo, saj je šlo v isti kazenski zadevi za ponovljeni postopek po razveljavitvi sodbe in je šlo za drugo odločbo Bpp v isti kazenski zadevi. Zato je tudi odgovor na pritožbo ODT vsebinsko popolnoma drugačen kot po prvi odločbi. Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako netočna, nerazumljiva, nejasna, napačna in procesno nevzdržna. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in toženi stranki naloži, da mora tožniku izplačati znesek 344,25 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter povrniti vse stroške tega postopka.

3Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožniku priznala nagrado v višini 22,95 EUR, višji zahtevek pa zavrnila. Tožniku je priznala nagrado v višini 50 točk (100 točk x 1/2), po tarifni številki 8/13 OT (ostale obrazložene vloge). V 6. točki obrazložitve je bilo tudi pojasnjeno, zakaj je bila pri odmeri nagrade uporabljena tarifna številka 8/13 OT in ne tarifna številka 21/1 OT. Sicer pa odgovor na pritožbo vsebuje samo pol tipkane strani besedila in se nanaša na sklep sodišča z dne 31. 5. 2016 o ustavitvi postopka za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja obdolženca na prostosti, zato tudi po obsegu in zahtevnosti ne izpolnjuje pogojev za priznanje nagrade po tarifni številki 21/1 OT. Sodišču predlaga, da tožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep tožene stranke.

4Tožba je utemeljena.

5Po določbi šestega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je odvetnik za pravno pomoč upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi (OT) in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči.

6Sodišče ugotavlja, da je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno samo, da je bila tožniku s sklepom Bpp 286/2016 z dne 4. 4. 2016 že priznana nagrada za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo po tarifni številki 21/1 OT v višini 750 točk, to je v višini 344,25 EUR in da dvakratno priznanje istovrstne nagrade na isti stopnji kazenskega postopka ni dopustno, ker bi šlo sicer za neupravičeno podvojitev nagrade. Po presoji sodišča je takšna obrazložitev izpodbijanega sklepa tako pomanjkljiva, da je z vidika standardov obrazložitve odločb po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ni mogoče preizkusiti. Izpodbijani akt kot razlog, da se tožniku prizna nagrado v višini 22,95 EUR in da se višji zahtevek zavrne, torej navaja zgolj, da je bila tožniku nagrada po tarifni številki 21/1 OT v višini 750 točk in v višini 344,25 EUR priznana že po sklepu Bpp 286/2016 z dne 4. 4. 2016, ko mu je bila priznana nagrada za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo in da mu zato nagrade za ponovno vložitev odgovora na pritožbo ODT z dne 7. 7. 2015 po (isti) tarifni številki 21/1 OT ni mogoče priznati. V zvezi s tem ima tožnik po mnenju sodišča prav, ko v tožbi navaja, da sta bili upravičencu izdani dve odločbi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem 2. stopnje v (istem) kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 28242/2015 in sicer odločba 286/2016 z dne 27. 1. 2016 in odločba Bpp 286/2016 z dne 16. 3. 2016. Tožnik v tožbi tudi pravilno opozarja na to, da tožena stranka ni presojala vsebine obeh odgovorov na pritožbo na podlagi citiranih odločb Bpp. Posledično tudi ni ocenila, ali je šlo v obeh primerih za isto delo ali ne. Tožena stranka to sicer nekoliko bolj podrobno pojasnjuje v odgovoru na tožbo, vendar pa odgovor na tožbo ni sestavni del izpodbijanega sklepa in zato naknadno pojasnjevanje ne odpravlja pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijanega akta. Celotna obrazložitev odločitve mora biti vključena v izpodbijani akt, tako da stranka lahko točno ve, kateri kriteriji so bili pri odmeri nagrade za opravljeno delo upoštevani.

7Ker torej obrazložitev izpodbijanega sklepa nima vseh sestavin po določbi 214. člena ZUP (3., 5. in 6. točka 214. člena), pravilnosti izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, ker so bila kršena pravila postopka. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka svojo odločitev ustrezno obrazložiti.

8Tožnik je v tožbi smiselno predlagal tudi opravo glavne obravnave, vendar je sodišče na podlagi 1. alineje 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na nejavni seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti.

9Ker je tožnik zahteval tudi povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je presodilo tudi, da mu mora tožena stranka, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007, 107/2013, v nadaljevanju Pravilnik). Na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožniku prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik.