VSC Sodba Cp 274/2017

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 665,63 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

1Tožnica s tožbo od toženke zahteva povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode, ki jo je utrpela zaradi poškodovanja v delovni nesreči na dne 2. 4. 2010.

2Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo, da tožnici povrne pravdne stroške.

3V pravočasni pritožbi zoper prisodilni del sodbe toženka uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Toženka meni, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z izvedenimi dokazi ter da je izpovedba priče O. interpretirana v nasprotju z izpovedbo te priče. Pojasnjuje, da je ta priča sicer res izpovedala, da se nezgode, tudi vreznine, dogajajo, vendar je v nadaljevanju še izpovedala, da kaj posebnega v tej zvezi ni bilo ugotovljeno.

7Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je podana, če sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino kot jo ima v resnici. V kolikor pa je protislovje rezultat sklepanja, potem ne gre za protispisnost, ampak za zmotno dokazno oceno. Ker pritožba sodišču prve stopnje ne očita napačnega prenosa izpovedbe priče v sodbene razloge temveč napačen rezultat sklepanja, postopkovni očitek ni utemeljen.

8Pritožbeno ni sporno, da je bila tožnica zaposlena pri zavarovancu toženke kot prodajalka. Dne 2. 4. 2010 je pospravljala embalažo - iz kovinskega koša odstranjevala steklenice. Ko je pri vratu prijela steklenico od vina, je steklenica počila in jo porezala. Tožnica je na palcu leve roke utrpela rano, odprt sklep in nepopolno prekinitev tetive dolge upogibalke, prekinitev pripadajoče digitalne arterije in živca na lunarni strani, kot posledico pa pretrganje nepopolno prerezane tetive.

9Pritožba izpostavlja, da je povsem možno, da se vreznine v zavarovančevih trgovinah dogajajo. Ker pa se takšna nesreča kot tožničina še ni zgodila, trdi, da delodajalec ni mogel predvideti, da se bo nekdo od delavcev poškodoval na tak način. Meni, da od delodajalca ni razumno pričakovati, da bo za delovno mesto prodajalca ocenil nevarnost urezov ob zlaganju prazne steklene embalaže ter da bo za to delo predpisal posebne proti vrezne rokavice. Izvedenec je izrecno zapisal, da se konkretno delo, pri katerem se je tožnica poškodovala, da z zadostno varnostjo opraviti tudi brez uporabe rokavic. Meni, da uporaba rokavic ni bila potrebna.

10Po presoji pritožbenega sodišča je bila konkretna opustitev zavarovanca toženke, ki tožnici ni zagotovil rokavic za zlaganje steklenic iz kovinske košare, vzrok za tožnici nastalo škodo. Pri odstranjevanju praznih steklenic iz kovinskega koša je bilo namreč s steklenicami potrebno ravnati previdno in s povečano mero pazljivosti. Uporaba rokavic bi zagotovo zmanjšala možnost, da bi do ureza prišlo. Res je, da se da konkretno delo z zadostno varnostjo (ob povečani zbranosti in pazljivosti) opraviti tudi brez uporabe rokavic. Ob takih pogojih se da nenazadnje varno opraviti skorajda vsako delo. Vendar je pravilo, po katerem mora delodajalec (tudi) z izbiro ustrezne delovne opreme zagotoviti delavcu varnost, namenjeno prav preprečitvi takšnih delovnih nesreč, do kakršne je prišlo v konkretnem primeru, ko se od delavca zahteva povečana zbranost in pazljivost zaradi preprečitve lastnega poškodovanja. Dolžnost delodajalca je, da predvidi okoliščine, ki se pojavijo pri opravljanju vsakega dela in da delavcu zagotovi takšno delovno opremo, ki mu zagotavlja varno delo. Zavarovanec toženke bi za konkretno delo moral predvideti, da lahko pri pospravljanju steklenic, zloženih v kovinski koš, pride do poka steklenice in do porezanja. Sploh glede na to, da je do vreznin pri takšnem delu že prihajalo. Zato bi moral tožnici za opravljanje konkretnega dela (pospravljanja steklenic) zagotoviti rokavice, ki bi ji zagotavljale varno opravljanje takega dela, torej preprečevale porezanje. Varnost in zdravje delavcev mora zagotavljati delodajalec tako, da izvaja ustrezne ukrepe, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem tveganj pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev ter z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Dejstvo, da naj do nesreče, kakršna se je pripetila tožnici, še ne bi prišlo ter da delodajalec v zvezi z vrezninami, katere so se sicer v drugih primerih dogajale, ni ugotovil kaj posebnega, delodajalca zato nikakor ne more razbremenjevati odgovornosti za obravnavani škodni dogodek. Ravno nasprotno. Le še dodatno kaže na njegovo neskrbnost, ko kljub temu, da je vedel, da pri delu pospravljanja steklenic prihaja do vreznin, tega tveganja ni odpravil.

11Porezanje in škodo, ki je nastala tožnici, je moč torej pripisati zgolj zavarovancu toženke, ker dela ni organiziral tako, da bi lahko tožnica steklenice, ki jih je morala odstraniti iz koša, varno pospravila (prvi odstavek 184. člena Zakona o delovnih razmerjih¹ , prvi odstavek 131. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

12Razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

13Toženka ni upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP). Tožnici, ki je na pritožbo obrazloženo odgovorila, pa je dolžna povrniti potrebne stroške v znesku 665,63 EUR, katerih odmera, temelječa na Zakonu o odvetniški tarifi, je razvidna iz specificiranega stroškovnika (v spisu na listovni številki 208). V kolikor toženka naloženega ji zneska pravdnih stroškov v danem roku ne bo povrnila, je dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s sodbo določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

¹ Uradni list RS, št. 42/2002, 79/2006 - ZZZPB-F, 46/2007 - odl. US, 103/2007, 45/2008 - ZArbit, 83/2009 - odl. US, 40/2012 - ZUJF, 21/2013 - ZDR-1.