VSL sklep Cst 506/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo.

2Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je zbral skoraj večino glasov upnikov za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, določeni upniki pa so špekulirali in izjav niso poslali v roku, sedaj pa mnogi obžalujejo, ker jim ni v interesu stečaj dolžnika. Zato se formalno pritožuje, s čimer izpolnjuje obljubo upnikom, da bo dolžnik poskušal narediti vse, da bi sodišče prepričal v morebitno podaljšanje roka za dopolnitev zahteve. Zato prosi za podaljšanje tega roka, pa tudi za razumevanje in pomoč.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave (v nadaljevanju: zahteva) mora predlagatelj priložiti notarski zapisnik o izidu glasovanja in listine iz desetega odstavka 221.e člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP (drugi odstavek 221.f člena ZFPPIPP). Dolžnik v pritožbi ne nasprotuje ugotovitve sodišča prve stopnje, da je dolžnika pozvalo na dopolnitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, ki pa naloženega ni izpolnil. Pri tem iz pritožbenih navedb izhaja, da niti ni uspel pridobiti dovolj glasov za potrditev prisilne poravnave.

5Če zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave niso priložene listine iz drugega odstavka 221.f člena ZFPPIPP, sodišče predlagatelju naloži, da v osmih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi predloži ustrezne listine (tretji odstavek 221.f člena ZFPPIPP). Tega roka pa ni dovoljeno podaljšati (peti odstavek 221.f člena ZFPPIPP) in sodišče mora zavrniti predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, če v zakonskem roku osmih dni zahteva ni dopolnjena (šesti odstavek 221.f člena ZFPPIPP). Tudi kadar predlagatelj (dolžnik) že pred potekom roka za dopolnitev zaprosi za podaljšanje roka, mu sodišče tega ne sme odobriti. Tega pa vsekakor ni mogoče storiti že po tem, ko je rok neuspešno potekel in je sodišče prve stopnje že zavrnilo predlog.

6Predlagatelj tako zahteve ni pravočasno dopolnil, zato je sodišče prve stopnje moralo sprejeti izpodbijani sklep. Zakonski roki pač niso podaljšljivi. Čeprav višje sodišče razume, da dolžnik ni zadovoljen z izidom postopka, in verjame, da je morda določenim upnikom sedaj žal, da se je postopek tako končal, pa je pri odločitvi, tako kot tudi sodišče prve stopnje, vezano na zakon. Kadar zakon določa rok za uveljavitev pravice, morajo predlagatelj in nasprotni udeleženci (v tem primeru upniki) ta rok spoštovati, sicer jih zadenejo posledice, ki jih predpisuje zakon.

7Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.