VSC Sklep II Cp 479/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu predlagatelja in odločilo, da se zadržanje zadržane osebe M. O. na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice podaljša za mesec dni šteto od 17. 9. 2017 dalje.

2Zadržana oseba M. O. je z laično pritožbo izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje, ne da bi uveljavljala katerega od pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki se v tem postopku smiselno uporabljajo v skladu z določbo 30. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDzdr). Iz pritožbenih navedb smiselno izhaja, da se je zadržana oseba pred njo (verjetno sosedo) le branila, ker da jo ona stalno napada s svojim telefonom. Da slednja nima pri njenem stanovanju ničesar iskati, niti groziti s svojim obnašanjem. Njeno kamenje ogroža stanovanje zadržane osebe, ogrožen je vodovod. Ni je mogoče prisiliti, da mora sama vzdrževati stanovanje, si pa zna stanovanje sama pospraviti.

3Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ni ugotovilo, da bi bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje obremenjen s katero od tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in v zvezi s 30. členom ZDzdr).

6Iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhajajo naslednje ugotovitve:

- da je pri zadržani osebi še vedno prisotna ista duševne motnja, kot je bila ob prvem sprejemu (trajno blodnjava motnja),

- da v obdobju enomesečnega hospitalnega zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ni dosežena zadovoljiva remisija duševne bolezni zadržane osebe,

- da je pri zadržani osebi v posledici duševne motnje še vedno hudo motena presoja realnosti ter zmožnost obvladovanja lastnih ravnanj, je nekritična do svojega ravnanja, do svoje bolezni in svojega stanja, bolezni ne priznava in ne sprejema zdravljenja,

- da obstaja glede na njeno sedanje stanje realna verjetnost, da bo ponovila nasilje do sosedov in povzročala večjo materialno škodo sebi in drugim,

- da je bila (s sklepom z dne 15. 9. 2017) zadržana oseba hospitalizirana prav zaradi hujšega ogrožanja zdravja sosede z metanjem kamnov vanjo in zaradi povzročanja hude premoženjske škode drugim (s poškodovanjem avtomobilov) in sebi (z zavrnitvijo dediščine in z opuščanjem nujnih vzdrževalnih del na svojih hiši),

- da zaradi nekritičnega odnosa do bolezni ni mogoče pričakovati sodelovanja zadržane osebe pri zdravljenju in ta ni sposobna za nadaljevanje zdravljenja na odprtem oddelku, niti pri ambulantnem zdravljenju, v domačem okolju pa nima nikogar, ki bi jo lahko nadzoroval in vzpodbujal pri jemanju terapije,

- da je za dosego zadovoljive remisije duševne bolezni zadržane osebe potrebno nadaljnjo vsaj še enomesečno hospitalno zdravljenje v varovanem oddelku Psihiatrične bolnišnice.

7Glede na zgoraj povzete pritožbene trditve pritožba ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, temveč navaja le dejstva, ki pravno niso upoštevna in ne morejo izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

8Po presoji pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje popolnoma in pravilno ugotovilo pravno odločilna dejstva in je pravilno zaključilo, da so izpolnjeni vsi potrebni pogoji po določbah prvega odstavka 39. člena ZDzdr in je zato utemeljen predlog za nadaljnje zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom po določbah 70. člena ZDzdr.

9Pritožba je zato neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in v zvezi s 30. členom ZDzdr).