VSL Sklep Cst 529/2017

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani 2. točki razveljavi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o razdelitvi posebne stečajne mase (1.) sklenilo, da se razdelitev posebne stečajne mase opravi s prenosom premoženja na ločitvenega upnika na podlagi končnega načrta končne razdelitve posebne stečajne mase (PD 132), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo sklepa; (2.) ločitvenemu upniku pa naložilo, da stečajnemu dolžniku plača znesek 5.856,81 EUR, v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa.

2Zoper sklep se je pritožil ločitveni upnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožnik navaja, da je sklep napačen, ker ne upošteva dejstva, da je pritožnik stečajnemu upravitelju iz naslova razdelitve posebne stečajne mase že plačal znesek 4.856,81 EUR, za kolikor ga je upravitelj predhodno pozval k plačilu, zato sedaj ne more biti dolžan plačati še 5.856,81 EUR.

5Upravitelj je v odgovoru na pritožbo navedel, da je pri zapisu končnega zneska stroškov storil računsko pomoto, ko je napačno seštel sicer posamezne pravilne zneske, ne more pa to imeti za posledico, da bi bil ločitveni upnik obveznosti prost. Višje sodišče se z upraviteljem strinja. Iz predloga za poziv ločitvenim upnikom za prevzem in predloga načrta končne razdelitve izhaja, da je upravitelj upošteval pravilne stroške (s korekcijo, ki bo glede otvoritvenega poročila pojasnjena v nadaljevanju), le pri zapisu njihovega seštevka je prišlo do očitne pisne pomote, ko je sklepno predlagal, da naj sodišče ločitvenemu upniku naloži v plačilo 4.856,81 EUR namesto pravilno 5.856,81 EUR. Dejansko seštevek tako priglašenih stroškov znaša 5.856,81 in ne 4.856,81 EUR.

6Pravilno pa pritožnik navaja, da je znesek 4.856,81 EUR že plačal. K pritožbi je priložil potrdilo o plačilu tega zneska na fiduciarni račun upravitelja. Upravitelj se v odgovoru na pritožbo s tem plačilom izrecno strinja. Zato je višje sodišče ob upoštevanju določbe 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v stečajnem postopku smiselno uporablja na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP, pritožbi ugodilo in v obsegu nesporno plačanega 4.856,81 EUR izpodbijani sklep razveljavilo. Zmotno je stališče upravitelja, da je sklep, s katerim je sodišče ločitvenemu upniku naložilo plačilo že pred izdajo sklepa o končni razdelitvi plačanega zneska vseeno pravilen, ker bi upnik, če bi ga upravitelj k plačilu dejansko pozval, utemeljeno ugovarjal svoje plačilo. Sodišče s sklepom iz trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP ločitvenemu upniku naloži plačilo določenih stroškov. Če je stanje obveznosti v tem sklepu napačno naloženo upniku v plačilo, ker je ločitveni upnik te stroške že plačal ali pa jih na primer v določenem delu ni dolžan plačati, tega upnik kasneje - po pravnomočnosti sklepa - ne more več uspešno uveljavljati. Končno, tak sklep je izvršilni naslov, položaj ločitvenega upnika (dolžnika po sklepu) pa ne more biti odvisen od tega, ali bi se upravitelj odločil za njihovo uveljavitev ali ne. Zato mora te okoliščine razčistiti sodišče prve stopnje oziroma mora to upoštevati upravitelj (in sodišču sporočiti) pred izdajo sedaj izpodbijanega sklepa.

7Pritožnik se utemeljeno pritožuje tudi glede plačila stroškov v višini nadomestila upravitelju za sestavo otvoritvenega poročila. Določba trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP sicer napotuje na 226. člen ZFPPIPP, tam pa je določeno, da stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase sestavljajo tudi sorazmerni del nadomestila upravitelja za izdelavo otvoritvenega poročila (glej prvo alinejo 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP). Vendar pa je upravitelj nepravilno zahteval, da ločitveni upnik sploh krije znesek nadomestila upravitelja za sestavo otvoritvenega poročila, ker je v tej zadevi dolžnica založila predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 233. člena ZFPPIPP (glej sklep o začetku stečajnega postopka in potrdilo o plačilu). Do vračila predujma pa bi imel v tem primeru pravico le upnik predlagatelj, kot to izhaja iz drugega odstavka 233. člena ZFPPIPP.

8Tudi sicer upraviteljeva zahteva, da ločitveni upnik krije znesek celotnega nadomestila upravitelja za izdelavo otvoritvenega poročila, ne bi bila pravilna, ker po določbi prve alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena v zvezi z trinajstim odstavkom 374. člen ZFPPIPP velja, da je sorazmerni del stroškov iz 5. točke četrtega odstavka tega člena enak deležu ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas. To je odraz načela enakega obravnavanja upnikov. Ker pa že iz upraviteljevega odgovora na pritožbo izhaja, da posebna stečajna masa ni bila edina stečajna masa (splošno stečajno maso predstavlja še dobroimetje na računu iz naslova zavarovalnine v višini 864,00 EUR), sorazmerni del nadomestila upravitelja za izdelavo otvoritvenega poročila, ki bi ga bil dolžan kriti upnik iz 374. člena ZFPPIPP, predstavlja 97,2 % ali 1.684,49 EUR. Navsezadnje temu podredno pritrjuje tudi upravitelj v odgovoru na pritožbo. Tudi ni pravilno stališče, da bi lahko sodišče razliko 2,8 % spregledalo kot zanemarljivo, saj glede na citirane določbe ZFPPIPP in zavzeta stališča sodne prakse (glej na primer nosilne razloge v sklepih VSL Cst 172/2011 z dne 14. 7. 2011, Cst 32/2016 z dne 27. 1. 2016, Cst 33/2016 z dne 2. 2. 2016 in sklepu VSL Cst 747/2016 z dne 29. 11. 2016) tako stališče ni pravilno.

9Odločitev višjega sodišča temelji na tretjem odstavku 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.