VSRS Sklep I Up 205/98-2

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 1869/97-10 z dne 22.10.1998 se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke št. 464-06-0007/97 z dne 19.5.1997. Tožena stranka je s 1. točko izreka navedene odločbe zavrnila pritožbo tožeče stranke, z 2. točko izreka ugodila pritožbama Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Slovenskega odškodninskega sklada in odpravila odločbo Upravne enote Kamnik št. 321-254/92 z dne 2.12.1996, s 3. točko izreka pa zadevo vrnila Upravni enoti Kamnik v dopolnitev postopka in ponovno odločanje. Upravna enota Kamnik je s 1. točko izreka navedene odločbe odločila o vračilu podržavljenega zemljišča pare. št. 1507, k. o. X., zk. vi. št. 1264 k. o. X. v last pokojnima upravičencema A. in B. C., vsakemu do ene polovice, skrbniku za posebni primer pa v začasno upravljanje, z 2. točko izreka odločila o odškodnini za podržavljeno zemljišče del pare. št. 649/1 in 649/11, obe k. o. X. (ob podržavljenju pare. št. 1502, k. o. X. in del pare. št. 1507, k. o. X.) v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada v nominalni protivrednosti 2.552,92 DEM, izplačljivih v tolarski protivrednosti, s 3. točko izreka ugotovila vrednost nepremičnin v času vračanja in s 4. točko izreka odločila o stroških postopka.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo tožeče stranke. Pritrdilo je odločitvi tožene stranke, ki je odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje in zadevo vrnila upravnemu organu prve stopnje v dopolnitev postopka in ponovno odločanje. Tožbeno trditev, da naj bi šlo v obravnavanem primeru za neveljavno odločbo, je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker napake, da odločba nima podpisa pooblaščene uradne osebe, ni štelo za bistveno kršitev določb postopka, zaradi katere bi bilo potrebno odločbo tožene stranke odpraviti. Sodišče prve stopnje je to utemeljilo z okoliščinama, da se je predstojnik seznanil z vsebino izpodbijane odločbe, tožena stranka pa je pravilno podpisala odgovor na tožbo.

V pritožbi tožeča stranka ponovno uveljavlja tožbene trditve in navaja, da gradbeno naravo navedenih zemljišč dokazujeta odločbi 0L0 Kamnik št. 351-353/62-4/8 z dne 22.1.1962 in OLO Ljubljana št. 07/8-A00-7 8/2-61 z dne 15.11.1961 in dejstvo, da je bilo po podržavljenju na navedenem zemljišču zgrajena zgradba. Navaja, da se ne strinja s sklicevanjem sodišča prve stopnje na razloge iz odločbe tožene stranke, saj s tem sodišče prve stopnje v celoti sledi navedbam Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Slovenskega odškodninskega sklada, ki sta po njenem mnenju neutemeljeno zatrjevala, da v času podržavljenja navedeno zemljišče ni bilo gradbeno. Glede odškodnine, ki sta jo prejela denacionalizacijska upravičenca leta 1962, navaja, da je bil sporazum o odškodnini sklenjen pod prisilo, odškodnina pa določena v višini vrednosti ene žemlje za 1 m2 zemljišča. Kot nezakonito ocenjuje presojo sodišča prve stopnje, da je odločba brez podpisa pooblaščene uradne osebe veljavna. Predlaga, da pritožbeno sodišče prouči dokaze, s katerimi dokazuje gradbeno naravo navedenih zemljišč in odloči o njenem zahtevku z dne 24.11.1996.

Tožena stranka, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Slovenski odškodninski sklad na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se opredeljuje do presoje, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeno trditev, da je odločba, ki nima podpisa pooblaščene uradne osebe, neveljavna. Ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni raziskalo vseh okoliščin v zvezi z izdajo odločbe, ki je predmet sodne presoje. V upravnih spisih je odločba tožene stranke, ki nima podpisa uradne osebe, pristojne za odločanje. Povratnice izkazujejo, da je bila takšna odločba vročena strankam. Tožbi, s katero je tožeča stranka začela upravni spor, pa je tožeča stranka priložila fotokopijo odločbe, ki se razlikuje v tem, da je podpisana, čeprav iz podpisa ni razvidno, ali gre za podpis pooblaščene uradne osebe. Opisanega neskladja v upravnih spisih sodišče prve stopnje ni razjasnilo, čeprav bi to moralo storiti, saj je tožena stranka v odgovoru na tožbo prerekala tudi to tožbeno trditev, kar pa posebej ni obrazložila. Pritožbeno sodišče ocenjuje utemeljitev sodišča prve stopnje, da gre v primeru odločbe brez podpisa pooblaščene uradne osebe za bistveno kršitev določb postopka, ki ni takšne narave, da bi bilo potrebno odločbo odpraviti, za napačno. Po 3. odstavku 206. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je podpis pooblaščene uradne osebe obvezna sestavina vsake upravne odločbe. Odločba, ki takšnega podpisa nima, nima učinka upravne odločbe, ampak se šteje za neobstoječo. Neobstoječa odločba ima takšno pravno napako, ki je naknadno ni mogoče odpraviti. Ker po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni raziskalo vseh dejstev in okoliščin za zavrnitev trditve tožeče stranke, bo potrebno v ponovnem sojenju nesporno ugotoviti, ali je tožena stranka sploh izdala upravno odločbo in glede na tako ugotovljeno dejansko stanje ponovno odločiti.

Z odgovorom na tožbo pa tožeča stranka ne more odpraviti navedene bistvene kršitve določb postopka (nepodpisane izpodbijane odločbe) oziroma dopolnjevati in popravljati izpodbijane odločbe.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje na podlagi 76. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97) .