VSL Sodba I Cp 987/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 47.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2015 naprej in za plačilo pravdnih stroškov. Pravdne stroške tožene stranke v odmerjeni višini 2.113,36 EUR in po dopolnilnem sklepu še v višini 55,36 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude je naložilo v plačilo tožeči stranki.

2Zoper sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP¹. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter povrnitev pravdnih in pritožbenih stroškov. Navaja, da je v postopku izkazala, da je pri toženi stranki sklenila pogodbo o kasko zavarovanju zrakoplova in da je opravičena do izplačila zavarovalnine. Tožena stranka je temu nasprotovala, češ da zrakoplov ni bil uporabljen za namen, za katere je bila sklenjena zavarovalna pogodba. Sklicevala se je na zavarovalne pogoje, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe. Izključitvenih razlogov po splošnih pogojih ni izkazala. Temelj za izplačilo zavarovalnine je s tem podan. Nasprotni zaključek sodišča prve stopnje je protispisen ter dejansko in materialnopravno zmoten. Tožena stranka je predložila napačne splošne pogoje. Tožeča stranka jim je substancirano ugovarjala. Sodišče njenega ugovora ni upoštevalo, se do njega ni opredelilo in s tem kršilo načelo kontradiktornosti. Prav tako tožena stranka ni dokazala, da je s splošnimi pogoji seznanila tožečo stranko. Zmotna in nepopolna je dokazna ocena, da bi moralo biti letalo posebej registrirano za komercialne lete. O tem ni bilo trditvene podlage, podana je kršitev razpravnega načela in kontradiktornosti. Sodba je neobrazložena. Pri dokazni oceni so uporabljena različna merila za ocenjevanje izpovedb predstavnic obeh pravdnih strank. Sodba je obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka po 14. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in z bistveno kršitvijo 8. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in pravilnost sodbe, saj temelji na nepravilno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.

3Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka vtožuje plačilo zavarovalnine po sklenjeni zavarovalni pogodbi za kasko zavarovanje zrakoplova - letala, ki je bilo nesporno popolnoma uničeno v nesreči 14. 9. 2014. Tožena stranka se je branila z ugovorom, da je do škode prišlo zaradi dogodka, ki ni bil krit v polici: panoramski - komercialni let. S polico je bil dogovorjen namen uporabe zrakoplova za šolanje pilotov ter vleko letal.

6Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bil let, pri katerem je prišlo do uničenja kasko zavarovanega letala, komercialne narave. Letalo je bilo proti plačilu najeto za družabni dogodek - polet do T. v okviru fantovščine enega od (v nesreči umrlih) potnikov. Navedena ključna dejanska ugotovitev za pritožbo ni več sporna, saj je ne izpodbija. Kot pravilno jo sprejema tudi pritožbeno sodišče, ker ima oporo v pravilno in popolno ocenjenem dokaznem gradivu, zlasti zaslišanju edinega preživelega potnika.

7Pritožbeno sodišče kot pravilno sprejema tudi nadaljnjo oceno in presojo, da tak škodni primer ni bil zavarovan z obravnavano zavarovalno pogodbo. Oporo ima v pravilno ocenjeni zavarovalni polici za kasko zavarovanje zrakoplova v prilogi A2 ter zaslišanju predstavnic obeh pravdnih strank, zadolženih za zavarovanje. Utemeljena je v popolnih, jasnih in prepričljivih razlogih sodbe. Sodba torej ni obremenjena z uveljavljenimi procesnimi kršitvami in tudi s tistimi ne, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožnikovo nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno ne zadošča za očitek o kršitvi postopka. Sodba tudi ni obremenjena z njo, ker je dokazna ocena skrbna, natančna in celovita. Opravljena je upoštevaje vse metodološke napotki iz 8. člena ZPP, dejansko stanje o vseh pravno odločilnih dejstvih pa je pravilno in popolno ugotovljeno. Po ugotovitvi, da ni prišlo do škodnega primera, ki je bil opredeljen kot zavarovalni primer obravnavane zavarovalne pogodbe, je tožbeni zahtevek za plačilo zavarovalnine pravilno zavrnjen. Ker pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dokazni oceni, razlogom in odločitvi sodišča prve stopnje, bo v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8Na podlagi zavarovalne police v prilogi A2 spisa je sodišče ugotovilo, da je bilo obravnavano letalo zavarovano za obdobje od 11. 9. 2015 do 10. 9. 2015, da se je kritje nanašalo na območje Evrope in na v polici določen namen uporabe: za šolanje pilotov in vleko letal. Odgovornost zavarovalnice se pri premoženjskem zavarovanju, kakršno je obravnavano zavarovanje letala, nanaša na škodo na zavarovani stvari zaradi določene nevarnosti. Opredeljena je s pozitivno opredelitvijo rizika na eni strani in z izključitvami določenih primerov na drugi strani. Letalsko zavarovanje ureja ZOSRL² v členih 145 - 161. Glede sklenitve zavarovalne pogodbe in zavarovanih nevarnosti se smiselno uporabljajo tudi določbe predpisov, ki urejajo pogodbo o pomorskem zavarovanju - PZ³. Po prvem odstavku 700. člena PZ lahko pogodbeni stranki določita krite rizike z zavarovalno pogodbo. Če v njej ni določeno drugače, pa se krijejo riziki, katerim je izpostavljen zavarovalni predmet med plovbo (nezgoda, elementarna nesreča, eksplozija, požar). Zavarovalnica je dolžna sklenitelju zavarovanja na njegovo zahtevo izročiti pravilno izdano in podpisano zavarovalno polico, v kateri morajo biti navedena vsa določila iz sklenjene zavarovalne pogodbe, po katerih je sama dolžna povrniti škodo iz zavarovanja (prvi in tretji odstavek 687. člena PZ). Upoštevaje navedeno pravno izhodišče torej velja, da pogodbeni stranki lahko opredelita obseg zavarovanega kritja oziroma rizika z zavarovalno pogodbo. Nevarnost (riziko), ki jo zajema zavarovanje, je obvezna sestavina zavarovalne pogodbe, ki mora biti navedena v zavarovalni polici. Slednja je torej hkrati pomemben dokaz o vsebini in obstoju pogodbe.

9Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je bil v obravnavanem primeru v zavarovalni pogodbi - polici obseg kritja dogovorjen za namen uporabe letala pri šolanju pilotov in vleki letal, ne pa tudi pri komercialnem poletu. Tako dogovorjeni obseg kritja je bil naveden v zavarovalni polici. Ni bilo sporno, da je bila slednja tožeči stranki ob sklenitvi zavarovalne pogodbe izročena. Oporo za zaključek, da riziko nastanka škode na letalu pri komercialnem letu ni bil zavarovan z obravnavano zavarovalno pogodbo, pa je imelo sodišče ne le v navedeni listini, pač pa tudi v izpovedbi predstavnice tožeče stranke, zadolžene za sklepanje pogodbe. Povedala je namreč, da je imela tožeča stranka včasih sicer zavarovano tudi komercialno letenje, a je to šlo ven že dolgo tega (primerjaj list. št. 66). Tako ni bilo razlogov, da sodišče ne bi verjelo predstavnici tožene stranke, da je mogoče skleniti zavarovanje za letalo za več različnih rizikov - namene uporabe - in da je od tega odvisna višina premije. Dejstvu, da bi moralo biti letalo za izvajanje komercialnih poletov posebej registrirano, o čemer je prav tako izpovedovala predstavnica tožene stranke in kar izpostavlja pritožba, sodišče pri presoji vsebine sklenjene zavarovalne pogodbe ni pripisalo nobene teže (jasni razlogi v zadnjem odstavku na strani 8 sodbe). Dokazno oceno o vsebini zavarovalne pogodbe in dogovorjenega kritja je tako pravilna, celovita in skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP in je pritožba z ničemer ne omaja. Ker riziko ugotovljenega nastanka škode na letalu ni bil zavarovan z obravnavano zavarovalno pogodbo, je tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.

10Pritožba sprejete odločitve ne more omajati s sklicevanjem na izključitvene razloge, opredeljene v splošnih pogojih, ki naj bi jih tožena stranka ne izkazala kot del upoštevnega pogodbenega prava. Ne drži, da jih je sodišče ugotovilo in na tej podlagi zavrnilo tožbeni zahtevek. Pravilno je ugotovilo, da je namen uporabe, kot je določen v zavarovalni pogodbi, identificiran kot zavarovalni primer, za katerega mora tožena stranka izplačati zavarovalnino. Vendar je škoda dejansko nastala v primeru, ki ne predstavlja zavarovanega rizika. Ne gre torej za izključitveni razlog, opredeljen v splošnih pogojih, ki bi izključeval odgovornost zavarovalnice, pač pa za riziko, ki s pogodbo ni bil zavarovan.

11Tako se izkaže, da besedilo splošnih pogojev s pogodbeno določenimi izključitvenimi razlogi za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka ni bilo relevantno. Kot izhaja iz razlogov sodbe, se sodišče nanje ni oprlo. Ker so bila vsa relevantna pogodbena določila vsebovana v polici, izostala opredelitev sodišča do tožnikovih ugovorov glede neskladnosti police in pogojev (glede oznake) na pravilnost sprejete odločitve ne vpliva. Odveč so tudi vsi pritožbeni ugovori o procesnih kršitvah v zvezi z navedenimi splošnimi pogoji ter napačno ugotovitvijo dejanskega stanja in uporabe materialnega prava. Kljub temu pritožbeno sodišče še dodaja, da pritožnica šele v pritožbi prvič in brez opravičila, zakaj tega ni storila že na prvi stopnji, navaja, da s splošnimi pogoji ni bila seznanjena. Tudi če bi šlo za relevantno pravo, ki bi ga bilo treba uporabiti v tem sporu, je pritožnica s temi navedbami torej prekludirana in nanje ni treba odgovarjati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

12Pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in nanj pravilno uporabilo materialno pravo. Pri odločanju ni zagrešilo očitanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

13Odločanje o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Pritožnica do pritožbenih stroškov ni upravičena, ker je s pritožbo propadla (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožena stranka pa naj sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka, ker z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi na pritožbeni ravni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami
² Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu, Ur. l. RS, št. 12/2000 s spremembami
³ Pomorski zakonik, Ur. l. RS, št. 26/2001 s spremembami