VSL Sklep Cst 437/2017

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Izpodbijani sklep

1Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu (procesno dejanje 2, v nadaljevanju PD) začelo stečajni postopek nad dolžnikom (I. točka izreka), za upravitelja imenovalo A. (II. točka izreka), ugotovilo, da on naloge upravitelja upravlja kot A. s.p. (III. točka izreka) in odločilo, da se iz proračuna opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (IV. točka izreka).

2V obrazložitvi sklepa je pojasnilo, da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik, zato se na podlagi prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP domneva, da je dolžnik insolventen.

Pritožba dolžnikovega družbenika

3Proti temu sklepu se je družbenikov dolžnikov pravočasno pritožil (PD 5). Pritožbenega razloga ni citiral, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da je uveljavljal pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navedel namreč je, da dolžnik ni niti nelikviden niti prezadolžen. Skliceval se je na bilanco stanja za leto 2014, iz katere je razvidno, da je imel sredstva v višini 138.501,00 EUR, njegove obveznosti pa so znašale le 1.700,00 EUR. Svoj dolg je sposoben poravnati v enkratnem znesku. Dogovarja se za izvedbo več poslov in je trajno sposoben izpolnjevati svoje obveznosti ob njihovi zapadlosti. Iz bilance stanja je razvidno, da njegove obveznosti do virov sredstev znašajo 138.501,00 EUR konec leta 2016, konec leta 2015 pa so znašale 220.576,00 EUR. Kratkoročne obveznosti so leta 2016 znašale 62.869,00 EUR, leta 2015 pa 114.795,00 EUR. Iz teh podatkov po njegovem jasno izhaja, da dolžnikova obveznost do upnikov znaša manj kot 20% zneska vseh njegovih obveznosti, ki izhajajo iz bilance stanja. Zato ni mogoče šteti, da je dolžnik trajneje nelikviden. Proti njemu ni v teku noben izvršilni postopek, v Sloveniji pa ima odprta dva transakcijska računa. Med letoma 2007 - 2012 je družba ves čas poslovala normalno, vedno so bili prihodki višji od odhodkov. V naslednjih letih so bili izenačeni, vsekakor pa odhodki vedno nižji od prihodkov, s čimer je družba zagotavljala svojo plačilno sposobnost. S sklicevanjem na kazalnike plačilne sposobnosti je pojasnjeval, dolgoročno pokritost dolgoročnih sredstev. S sklicevanjem na kratkoročni koeficient likvidnosti pa je utemeljeval, da je vrednost kazalnika večja od 1, kar ustreza dolgoročni sposobnosti financiranja sredstev. Navedel je, da lahko tudi v daljšem obdobju pokriva svoje obveznosti. V zadnjem letu je ta dolžnikov kazalnik porastel za 83%. Navedel je tudi, da ima dogovorjena naročila za nekaj naslednjih mesecev, kar izhaja iz ponudb z dne 1. 5. 2017 za družbo U. d. o. o., z dne 2. 5. 2017 za družbo P. itd.. V prid obstoja svoje dolgoročne plačilne sposobnosti se je skliceval na lastništvo številnih nepremičnin ter v prid trditve, da pri njem insolventnost ni nastopila, predlaga zaslišanje izvedenca finančne stroke. K svoji pritožbi je predložil številne listinske dokaze. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev postopka stečaja proti dolžniku.

K odločitvi o pritožbi

4Pritožba je utemeljena.

5Zoper sklep, s katerim sodišče na predlog dolžnika začne stečajni postopek, se lahko pritoži njegov družbenik (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP). Ta mora k pritožbi predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.

6Družbenik S. je v pritožbi zatrjeval in dokazoval, da pri dolžniku ni izpolnjena nobena od zakonskih domnev insolventnosti dolžnika, pa tudi, da dolžnik ni insolventen.

7Ker v primeru domneve insolventnosti dolžnika skladno z določilom četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP sodišče ne izvaja dokazov v zvezi z nastopom insolventnosti, do kontradiktornosti postopka pride šele v pritožbenem postopku. Upoštevajoč pritožbene navedbe in k pritožbi priložene dokaze, se v tej fazi postopka zdi, da dolžnik ni insolventen. Vprašanja, ki jih je družbenik izpostavil šele v pritožbenem postopku, niti v dejanskem niti v pravnem pogledu do sedaj niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Ker jih torej pritožnik doslej ni mogel uveljavljati, so vse pritožbene navedbe dovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Če bi jih presojalo pritožbeno sodišče, bi strankam odvzelo pravico do poštenega dvostopenjskega sojenja in pravico do pritožbo, ki je ustavna kategorija (Pravdni postopek - Zakon s komentarjem, J. Zobec, tretja knjiga, stran 389 - 391). Zato se bo moralo z vprašanjem, ali je dolžnik dejansko insolventen, ukvarjati sodišče prve stopnje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8V novem postopku bo torej sodišče prve stopnje moralo presoditi trditve družbenika stečajnega dolžnika, da dolžnik ni insolventen in jih dokazno oceniti.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.