VSL Sklep Cst 395/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (PD 210) zavrglo predlog dolžnika za ustavitev stečajnega postopka z dne 15. 2. 2017 (PD 201).

2Zavzelo je stališče, da je predlog dolžnika za ustavitev postopka nedovoljen, saj dolžnik ni podal predloga za začetek postopka osebnega stečaja. Za umik predloga pa bi bilo v vsakem primeru prepozno, ker je bil v postopku že izdan sklep o začetku postopka. Postopek osebnega stečaja nad dolžnikom je bil začet na predlog upnika H. d. d. dne 14. 1. 2014 (PD 14).

3Dolžnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo (PD 217). V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP.) Pritožbenemu sodišču je predlagal naj izpodbijani sklep razveljavi in samo odloči o predlogih dolžnika. Podredno pa predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

4Dolžnik v pritožbi navaja, da se sodišče ni opredelilo do njegovih trditev in dokaznih predlogov. Izpodbijani sklep je nerazumljiv in se ga ne da preizkusiti. Sodišče bi se moralo spustiti v obravnavo predlaganih dokumentov in zavzeti meritorno stališče oziroma predlagati ustavno presojo določil ZFPPIPP.

5Dolžnik predlaga, da sodišče ustavi postopek osebnega stečaja, saj upnik H. d. d. v času vložitve predloga za začetek postopka osebnega stečaja do dolžnika ni imel nobene terjatve. Upnik je svoje terjatve do dolžnika iz naslova poroštva za dana posojila prenesel na družbo T. d. o. o. še pred vložitvijo predloga za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom. Uvedbo stečajnega postopka je banka dosegla z očitnim zavajanjem sodišča in strank ter prikrivanjem dejanskih okoliščin. Prav tako zapadle terjatve v zatrjevani višini do dolžnika ni imela niti Republika Slovenija - DURS.

6Zaradi pomanjkljive in neustavne ureditve ZFPPIPP dolžnik nima možnosti odpraviti številnih kršitev človekovih pravic in nima možnosti, da v slovenskem pravnem redu doseže, da se postopek osebnega stečaja nad njim konča ter se mu omogoči vsaj približno vzpostavitev stanja, ki je bilo pred uvedbo stečajnega postopka. Dolžniku so kršene številne človekove pravice: enakost pred zakonom, varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, enako varstvo pravic, pravica do sodnega varstva, pravica do pravnega sredstva, pravica do zasebne lastnine, pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic, pravica do dela in pravica do doma. Vse te pravice so zavarovane z mednarodnimi konvencijami in Ustavo RS.

7. S tem, ko je bil uveden osebni stečaj nad dolžnikom, je ta izgubil vse svoje osebno premoženje, prihodke, osebno dostojanstvo, materialno varnost, del svoje pravne in opravilne sposobnosti in dom.

8Če sodišče pri odločanju v konkretni zadevi takšne ustavno skladne razlage ZFPPIPP, ki bi omogočila ustavitev postopka in vrnitev v prejšnje stanje ne more najti, je dolžno na podlagi določb 156. člena Ustave RS začeti postopek pred Ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti zakona. Cilj stečajnega postopka ne more biti v tem, da se sledi samo interesom upnikov. Sodišče mora imeti pred očmi tudi položaj dolžnika, ki je pomanjkljivo varovan. Zakon mu ne omogoča, da v primeru poznejših spoznanj o dejstvih in okoliščinah, ki so obstajali v času vodenja predhodnega postopka, pa zanje iz upravičenih razlogov ni vedel, doseže odpravo nezakonite sodne odločbe in trajajočega stanja, ki posega v njegove pravne koristi in človekove pravice.

9Pritožba ni utemeljena.

10Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da glede na pravnomočnost sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, ki se je začel na upnikov predlog, dolžnikove zahteve po ustavitvi postopka ni več mogoče upoštevati. Ko je postopek osebnega stečaja enkrat začet, se konča le v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 396. člena ZFPPIPP.

11Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka se v pravilnost izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ni več mogoče spuščati. Obnova postopka pa glede na izrecno določilo ZFPPIPP v drugem odstavku 121. člena ZFPPIPP v stečajnem postopku ni dopustna.

12Dolžnik s trditvami, da je upnik pri predlaganju postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavedel sodišče, s pritožbo ne more doseči ustavitve stečajnega postopka. Bi pa tovrstne razloge lahko uveljavljal v morebitnem odškodninskem postopku zoper upnika, ki naj bi ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika).

13Neutemeljeno je tudi stališče dolžnika, da bi moralo pritožbeno sodišče, ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, z ustavno skladno razlago zakona odpraviti kršitve tako, da se postopek osebnega stečaja nad dolžnikom konča in se mu omogoči vzpostavitev prejšnjega stanja. Določila 121. člena ZFPPIPP in 396. člena ZFPPIPP v zvezi s 376. členom ZFPPIPP so povsem jasna. Stečajnega postopka na predlog dolžnika ni mogoče ustaviti. Obnova postopka in vrnitev v prejšnje stanje pa v insolvenčnih postopkih nista dovoljena. Razlaga navedenih določil v smeri, za katero se zavzema pritožnik, v okviru uveljavljenih razlagalnih metod prava ne pride v poštev.

14Tudi dolžnikov predlog za začetek postopka za oceno ustavnosti zgoraj določil ZFPPIPP pred Ustavnim sodiščem RS ni utemeljen. V insolvenčnem postopku so interesi dolžnika podrejeni interesom upnikov. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za celotno poplačilo vseh terjatev, imajo vsi njegovi upniki pravico doseči poplačilo svojih terjatev v enakem deležu kot drugi upniki in hkrati s poplačilom drugih upnikov. Zaradi tega so v ZFPPIPP nekatera vprašanja urejena drugače kot v ZPP. Zaradi upoštevanja temeljnih načel insolvenčnega postopka obnova postopka, vrnitev v prejšnje stanje in ustavitev stečajnega postopka po pravnomočnosti sklepa od začetka stečajnega postopka po ZFPPIPP niso dopustni.

15S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na navedbe iz pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni in pri uradnem preizkusu izpodbijane odločbe pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.