VSC Sodba Cpg 113/2017

I. Pritožba tožeče stranke glede izpodbijane I. in III. točke izreka sodbe se zavrne in se v tem obsegu potrdi izpodbijana sodba.

II. Pravdni stranki nosita sami vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (in sklepom) VII Pg 4552/2013 z dne 3.10.2016 , napisano 24.10.2017, izreklo: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje plačati znesek v višini 29.946,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od 9. 8. 2013 dalje do plačila. " II. Zaradi umika tožbe za znesek 504,00 EUR se postopek v tem delu ustavi. III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 2.109,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila."

2Zoper sodbo, torej glede I. in III. točke izreka, je po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338.člena Zakona o pravdnem postopku ( v nadaljevanju ZPP) in sicer zaradi bistvene kršitve pravil postopka, nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, tako da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje plačati znesek 29.946,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od 9. 8. 2013 dalje do plačila ter ji v roku 15 dni od izdaje sodbe, povrniti stroške pravdnega postopka na prvi stopnji v višini 2.392,51 EUR ter stroške pritožbenega postopka v višini, kot se priglašajo, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, oziroma podredno, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov pritožbenega postopka, kot jih tožeča stranka priglaša in sicer v roku 15 dni od izdaje sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

3Tožeča stranka priglaša stroške pritožbe.

4Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna in zakonita ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne ter tožeči stranki naloži v plačilo pritožbene stroške tožene stranke.

5Tožena stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6O zadevi je odločalo Višje sodišče v Celju, ker je bila skladno s 105.a členom Zakona o sodiščih na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 1055/2017 z dne 12.5.2017 pristojnost za sojenje z Višjega sodišča v Ljubljani prenesena na Višje sodišče v Celju.

7Pritožba ni utemeljena.

8Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja: (-) da tožeča stranka vtožuje plačilo odškodnine v višini zneska, ki ga je toženi stranki plačala za orodje potrebno za izdelavo izdelka V Tablet 6"; (-) da tožeča stranka navaja, da tožena stranka ni izdelala brezhibnih izdelkov, kot se je zavezala s pogodbo in je s tem kršila pogodbo ter je zato tožeča stranka odstopila od pogodbe, sklenjene s toženo stranko, in ji je zaradi tega nastala škoda, kot jo vtožuje; (-) da sta sedaj pravdni stranki dne 11. 9. 2012 sklenili Pogodbo št. ..., v kateri tožeča stranka nastopa kot naročnik, tožena stranka pa kot izvajalec (A2); (-) da iz pogodbe izhaja, da se je tožena stranka zavezala, da bo opravljala proizvodnjo plastike za izdelek V Tablet 6", kar vključuje izdelavo orodij potrebnih za brizganje plastike kot tudi brizganje posameznih kosov, s tem da je tožena stranka tožeči stranki izdala ponudbo št. 12/0048, ki je nastala na podlagi zahtev tožeče stranke; (-) da iz pogodbe nadalje izhaja, da tožena stranka kot izvajalec zagotavlja, da bodo orodja za brizganje, izdelana po ponudbi št. 12/0048, zadostila vsem zahtevam, ki so potrebna za brizganje brezhibnih končnih izdelkov in da bodo brizgani končni izdelki v skladu z zahtevami obeh risb, ki sta navedeni pod 8. členom v tej pogodbi ter da je izvajalec naročniku predlagal uporabo materiala polikarbonat Lexan 243R, ki naj bi bil primeren za končni izdelek: (-) da se izvajalec strinja, da bo v sklopu pogodbe št. 12/0048 za naročnika izpolnil določene zahteve, ki se nanašajo na končni brizgani izdelek, in so naslednje: : - izdelati brezhibne končne kose v črni in beli barvi, - brez madežev, lis ali drugih nepopolnosti na vidnih površinah,- brez torzij in ukrivljenosti, natančnost pa bo zagotovljena v skladu s pogodbi priloženima dokumentoma "front-v2.pdf" in "back-v2.pdf", - UV stabilizirani končni kosi z dolgotrajno odpornostjo na vremenske vplive, padavine in temperaturna območja uporabe od -10-C do +70-C, - zelo dobra udarna žilavost in odpornost na udarce,- možna uporaba drugih barv po RAL lestvici, ki so na voljo za izbrani material; (-) da je tožena stranka izdelala bele izdelke - ohišja, ki jih je tožeča stranka potrdila kot skladne s pogodbo in jih je kot takšne tudi prevzela; (-) da je izdelala tudi črna ohišja, za katere pa tožeča stranka trdi, da niso bili brezhibni, ampak so imeli madeže, lise in druge nepopolnosti na vidnih površinah, zato je odstopila od pogodbe; (-) da tožena stranka temu nasprotuje in trdi, da so bili tudi izdelki črne barve brezhibni; (-) da je tožena stranka na istem orodju izdelovala izdelke v natur barvi, v beli barvi in v črni barvi in na izdelke v natur barvi tožeča stranka ni imela pripomb, saj so bili po njenih navedbah namenjeni zgolj testiranju izdelkov pri sestavljanju; (-) da so se že pri izdelavi belih ohišji pojavile napake na izdelkih, ki jih je tožena stranka odpravljala in šele v februarju 2013 je tožeča stranka prevzela bela ohišja; (-) da je tožena stranka tožeči stranki za bele izdelke izdala dva računa in sicer račun št. 13/0080 z dne 22. 2. 2013 za 1000 kosov belih izdelkov (B8) in račun št. 13/0196 z dne 9. 5. 2013 za 500 belih izdelkov (B7); (-) da je tožeča stranka z e-sporočilom z dne 18. 3. 2013 toženi stranki naročila izdelavo ohišij črne barve (A40); (-) da je tožena stranka ohišja v črni barvi začela izdelovati, vendar so se tudi na teh ohišjih pojavile napake, ki jih je tožena stranka odpravljala, vendar glede na zahteve tožeče stranke neuspešno in je tožeča stranka zato odstopila od pogodbe, ker črni izdelki niso bili brezhibni in so imeli nepravilnosti, vidne s prostim očesom na zunanji svetlobi, med najbolj opazne nepravilnosti črnega izdelka spadajo madeži in lise, ki se pojavljajo na sprednji stranici in sicer vzdolž leve strani; (-) tožena stranka je trdila, da so tudi izdelki črne barve ustrezali pogodbeno dogovorjenim zahtevam in so bili proizvedeni na podlagi dolgoletnih izkušenj, znanja ter po ustreznem tehnološkem postopku in skladno z vsemi strokovnimi zahtevami; (-) da je na podlagi izvedenskega mnenja, ki mu je sodišče v celoti sledilo, ugotovilo, da je izdelek črne barve, ki ga je izdelala tožena stranka izdelan v skladu s Pogodbo št. ...; (-) da je izdelek črne barve, ki ga je v dokaz svojih navedb o nepravilnostih na izdelku predložila tožeča stranka - A 62 in tudi izdelek, ki ga je v dokaz svojih navedb o brezhibnosti izdelka črne barve predložila tožena stranka B21, izdelan brez madežev, lis in drugih nepopolnosti na vidnih površinah; (-) da se na notranji spodnji strani opazijo določene nepravilnosti (raze in lise zaradi prijemanja z mastnimi prsti), ki so sicer vidne s prostim očesom, vendar te nepravilnosti ne morejo pomeniti kršitve pogodbe, saj ne gre za napake na vidnih površinah, glede prstnih odtisov, ki so vidni na tem delu ohišja, pa je tožeča stranka v e-sporočilu z dne 10. 4. 2013 zapisala, da je ne moti preveč, da se na površini poznajo prstni odtisi (A24), zato tudi navedeno ne more pomeniti takšne kršitve pogodbe, ki bi bila podlaga za odškodninsko odgovornost tožene stranke; (-) da se na okvirju črnega ohišja - na zgornji strani opazijo določene nepravilnosti in sicer gre za rahle obrise notranjega reliefa, pri čemer je izvedenec te nepravilnosti opredelil kot malo bolj mat površina kot ostala površina, pri čemer je dodal, da se te nepravilnosti vidijo le pod določenim kotom in ob res podrobnem pregledu okvirja ter ob vedenju, da se te nepravilnosti na okvirju pojavljajo, tako da ne gre za nepravilnosti, ki bi bile vidne takoj in ki bi bile očitne, saj je tudi izvedenec izpovedal, da če ga ne bi posebej opozorili na te nepravilnosti, tega ne bi opazil, ker je treba pogledati res pod ustreznim kotom, drugače se ne vidi.

9Nadalje iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednji zaključki sodišča prve stopnje: (-) da pravdni stranki v pogodbi nista določili meril za ocenjevanje brezhibnosti izdelkov, ampak sta samo zapisali, da morajo biti izdelki brezhibni ter brez madežev, lis ali drugih nepopolnosti na vidnih površinah in se zato tožeča stranka v tem postopku neuspešno zavzema za to, da bi se morali izdelki presojati s prostim očesom na zunanji sončni svetlobi; (-) da po oceni sodišča takšno ocenjevanje brezhibnosti izdelka presega običajni pregled, zato bi moralo biti med pravdnima strankama že ob sklenitvi pogodbe dogovorjeno, da se mora brezhibnosti izdelkov presojati na zunanji sončni svetlobi; (-) da bi bil takšen dogovor sklenjen pa tožeča stranka v tem postopku niti ni trdila , pač pa je trdila, da je bilo toženi stranki znano, da je izdelek namenjen uporabi na prostem, torej na svetlobi, zato je potrebno te kriterije presojati s prostim očesom na svetlobi; (-) ker tega dogovora ob sklenitvi pogodbe ni bilo, sodišče prve stopnje ni sledilo tožeči stranki, da napake, ki so vidne pri zunanji sončni svetlobi, predstavljajo kršitev pogodbe s strani tožene stranke, saj gre namreč za estetske napake, ki so vidne le na določeni svetlobi in samo pod določenim kotom; (-) da je izvedenec za izdelek (A62 in B21) ugotovil, da nima večjih napak ter da je izdelan v skladu s pravili stroke in po oceni sodišča gre za takšno minimalno estetsko napako, ki ne pomeni kršitve pogodbe s stani tožene stranke, ki bi imela znake protipravnega ravnanja.

10Sodišče prve stopnje je (zmanjšani) tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljen.

11Pritožba trdi, da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena, ker si z utemeljevanjem bistvenih razlogov sodbe prihaja med seboj v nasprotje, ko zaključi, da ima izdelek črne barve sicer nepravilnosti, na katere opozarja tožeča stranka, vendar naj bi šlo za minimalne estetske napake, ki ne predstavljajo kršitev pogodbenih obveznosti s strani tožene stranke, kot so bile dogovorjene v zgoraj omenjeni pogodbi, v kateri sta se pravdni stranki dogovorili za izdelavo brezhibnih končnih kosov ohišij, brez madežev, lis ali drugih nepopolnosti na vidnih površinah.

12Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka se sodišču prve stopnje stopnje ni pripetila, ker pritožbeno citirani razlogi sodišča prve stopnje niso sami s sabo v nasprotju, tako da bi zato izpodbijana sodba bila nejasna in nelogična, saj sodišče prve stopnje pove, da drži, da napake na tabličnem ohišju obstajajo, toda glede na presojo, da gre za minimalne estetske napake, presodi, da takšne napake ne pomenijo kršitve pogodbe. Gre za dejanske in materialnopravne zaključke sodišče prve stopnje, ki zgolj navidezno pomenijo nasprotje razlogov, dejansko pa zanje ne gre, saj sodišče prve stopnje drugače svojih pravnih naziranj v okoliščinah konkretnega primera ni moglo podati.

13Pritožba nima prav, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da stranki v pogodbi nista določili meril za ocenjevanje brezhibnosti izdelkov, temveč da sta samo zapisali, da morajo biti izdelki brezhibni ter brez madežev, lis in drugih nepravilnosti na vidnih površinah, saj je sodišče prve stopnje povsem pravilno povzelo, da pogodba takšnih kriterijev ne vsebuje, česar pa tudi pritožba ne zatrjuje, temveč zgolj trdi, da so kriteriji v pogodbi dovolj jasno opredeljeni.

14Pritožba spregleda, da je brezhibnost izdelka v pogodbi opredeljen kot samostojni kriterij in nato še dodani drugi samostojni kriteriji (brez madežev, lis, ali drugih nepopolnosti na vidnih površinah, brez torzij ali ukrivljenosti, natančnost pa bo zagotovljena v skladu s pogodbi priloženima dokumentoma "front-v2.pdf" in "back-v2.pdf", - UV stabilizirani končni kosi z dolgotrajno odpornostjo na vremenske vplive, padavine in temperaturna območja uporabe od -10-C do +70-C, - zelo dobra udarna žilavost in odpornost na udarce, - možna uporaba drugih barv po RAL lestvici, ki so na voljo za izbrani material) in zato bi za samostojni kriterij brezhibnost stranki morali opredeliti merila, kdaj je šteti , da je izdelek brezhiben. Tega nista storili, kar tudi pritožba ne zanika.

15Po stališču pritožbenega sodišča ni nujno, da se kriteriju brezhibnosti zadosti, če izdelek zadosti ostalim kriterijem, in tako sta očitno šteli tudi pogodbeni stranki, sicer ne bi zapisali več kriterijev, ampak bi brezhibnost opredelili kot rezultat vseh ostalih kriterijev. Nedvomno je ob sklenitvi pogodbe izostala opredelitev brezhibnosti in pritožbeno sodišče ne bo pojasnjevalo, kdaj je lahko tudi brezhiben izdelek (to ni nujno zgolj izdelek brez prask, lis...) uporaben, saj se brezhibnost lahko kaže tudi v tem, da je okvirček mogoče uporabiti za tablico.

16Pritožbeni poskus pod okrilje brezhibnosti spraviti vse ostale kriterije je prepozen in sodišče prve stopnje se je pravilno ukvarjalo z ostalimi kriteriji, ki jih je ugotavljalo tudi z izvedbo dokaza z izvedencem.

17Izvedenec je moral odgovoriti na osrednje vprašanje, ki se je kot tako izkristaliziralo na podlagi pripomb k izvedenskemu mnenju (izvedensko mnenje je bili enkrat pisno dopolnjeno in nato še ustno), izhajajoč iz navedb tožeče stranke (listna številka 184 spisa - pripombe na izvedensko mnenje z dne 26.2.2016), in sicer: " sodni izvedence bi se moral osredotočiti zgolj na ohišje črne barve, ki ga je v sodni spis predložila tožeča stranka in se nahaja pod spisovno številko 62. To je namreč sporni izdelek, ki ga je izdelala tožena stranka, kar je med strankama nesporno, zato bi moral sodni izvedenec glede tega izdelka podati strokovno mnenje o tem, ali je izdelan v skladu z dogovorom med pravdnima strankama, ali so na njem vidne napake in ali je v skladu s prakso možno izdelati boljši izdelek, kot je ta, torej takšen, ki na površju ne bo imel vidnih nepravilnosti, kot so razvidne iz tega izdelka. Tožeča stranka je namreč pri toženi stranki ugovarjala estetske napake pri izdelavi tega izdelka (A62) , ne pa tudi drugih napak (na primer glede barve, odpornosti na udarce in temperaturo.[.....]. Sporne so napake na izdelanih ohišjih ( gre za ohišje v prilogi A62), ki so estetske narave, saj so na sprednji strani tega ohišja v črni barvi pod dnevno svetlobo opazne nepravilnosti v obliki reber (vdolbinice), ki se nahajajo na spodnji strani tega ohišja, ki se izražajo kot valovita površina vrhnjega dela ohišja, kar je s prostim očesom vidno pod dnevno svetlobo. V predmetnem postopku je sporna edino estetska zunanjost izdelanega ohišja. Pri tem gre izpostaviti, da tožeča stranka tudi ni trdila,, da so omenjene nepravilnosti na površju ohišja posledica mehanskih udarcev ali odrgnin (raz) temveč so po njenem mnenju posledica nepravilne izdelave in ne kasnejših zunanjih mehanskih vplivov. Ugovori glede estetskega videza so se nanašali izključno na vidne strukturne nepravilnosti na površju končnega izdelka."

18Izvedenec je na to osrednje vprašanje odgovoril v pisni dopolnitvi mnenja z dne 9.5.2016 (listna številka 221 in 222 ) in sicer na vprašanje 3: " Ali ima izdelek črne barve, ki je v prilogi v sodnem spisu pod A 62 vidne napake oziroma nepravilnosti na površju (na sprednji strani zgornjega dela ohišja)" Pri izdelku črne barve, ki je v prilogi sodnega spisa pod A62 nisem opazil vidnih nepravilnosti na sprednji strani zgornjega dela ohišja. Opazil pa sem malenkostno ukrivljenost ohišja. Sredina ohišja je za približno 1 mm dvignjena nad nivojem ravne ploskve. Ker v pogodbi niso definirane tolerance, ne morem oceniti ali je takšna ukrivljenost dopustna." Na vprašanje 4:" Če ima izdelek (ohišje črne barve, priloga A62) estetske napake, kakšne so le -te in kaj je vzrok za te napake na površju" Na ohišju izdelka črne barve, ki je priloga A 62 sodnega spisa, nisem opazil večjih estetskih napak. Ugotovil pa sem malenkostno ukrivljenost tablice. Sredina sprednje strani je za približno 1 mm dvignjena nad ravno površino. Na spodnji polovici ohišja (notranja stran), kjer je gladka površina, so opazne manjše lise in na zgornjem robu malenkostna obraba materiala. Manjše lise so lahko tudi posledica prijemanja vzorca z mastnimi rokami:"

19Izvedenec je v ustni dopolnitvi mnenja (narok dne 3.10.206 - zapisnik listna številka 257-269) v zvezi z izdelkom A 62 povedal (listna številka 266 - 267): "gledam notranji del gladke površine, spodnjega dela ohišja. V tem spodnjem delu so v sredini med dvema točkama raze v pokončni smeri, jih je recimo enih 10 manjših raz, ki so očitno nastale zaradi abrazije; Spodnji del notranjosti, v spodnjem delu je pa približno 2 cm material mat. Torej ta mat površina je nastala ravno tako ali od neke abrazije ali zaradi česa drugega. To so vidne stvari na notranjosti izdelka. Na zunanji strani je pa samo v zgornjem delu, če zelo pod določenim kotom pogledam, se vidi malenkostne lise, ker je površina malo drugačne svetleče površine, torej malo bolj mat kot ostalo; na zgornjem delu okvirja se pod določenim kotom opazi malenkostne lise, na recimo kak centimeter. Ampak to je res pod ustreznim kotom gledat, drugače se ne vidi. Na okvirju sploh tega ne bi opazil; samo pod določenim načinom."

20Pritožba očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka (verjetno 8. točko 339.člena ZPP, ker tega ne zapiše konkretno), ker ni dopustilo izvedbe dokaze z določitvijo novega izvedenca za področje estetike, lahko tudi iz tujine, kot je predlagala tožeča stranka, vendar pritožbeno sodišče meni, da do takšne kršitve ni prišlo, saj je z že izvedenim dokazom potrjeno, da je na izdelku A 62 vendarle zaslediti določene vidne napake, kar je zatrjevala tožeča stranka in potrdil je tudi, da bi bilo mogoče izdelek narediti brez napak.

21S tem je tožeči stranki bilo omogočeno, da je dobila odgovor na svoja bistvena vprašanja in ni bila prikrajšanja v pravici do izjasnitve v postopku. Stopnje napake z vidika estetike pa tudi novi izvedenec ne bo mogel ugotoviti, ker se je v postopku pokazalo, da sedaj pravdni stranki nista dogovorili konkretnega načina (z etalonom) ugotavljanja ustreznosti izdelka. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke z novim izvedencem.

22Pritožba sicer najprej vztraja, da je bilo med strankama dogovorjeno, res da ne ob sklenitvi pogodbe, da se bo videz izdelka ugotavljal s prostim očesom na zunanji svetlobi (e-mail z dne 10.4.2013 - listina A 24) in da bi na takšen način moral stanje izdelka preverjati tudi izvedenec, česar sodišče ni dopustilo in s tem zopet storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, nato pa pritožba sama pove, da pa je sicer izvedenec napake ugotovil tudi pri umetni svetlobi, s tem pa pritožba hkrati potrdi prejšnje zaključke, da ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče dopustilo dokaz z novim izvedencem.

23Sodišče prve stopnje je, kar ni pritožbeno ni sporno, pravilno opredelilo, da je med pravdnima strankam bila sklenjena podjemna pogodba. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo, ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen OZ). Podjemnik je dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla (1. odstavek 626. člen OZ).

24Predmet podjemnikovega izpolnitvenega ravnanja (in s tem vsebina njegove izpolnitvene obveznosti, ki se jo s sklenitvijo podjemne pogodbe zaveže opraviti) je opravljen (izvršen, končan) posel. Zato so merilo, ali je podjemnik svojo storitveno obveznost (pravilno) izpolnil, lastnosti končnega rezultata, ki ga je dosegel, torej lastnosti (značilnosti) opravljenega posla. Te lastnosti morajo ustrezati: pogodbeno dogovorjenimi lastnostim oziroma če teh stranki s pogodbo nista podrobneje opredelili, običajnim lastnostim in pravilom stroke, ki so uveljavljena za vrsto poslov, med katere spada posel, ki se ga podjemnik s sklenitvijo pogodbe zaveže opraviti. Podjemnikova izpolnitev je zato pravilna, če ima opravljeni posel (končni rezultat podjemnikovega dela) navedene lastnosti. Če posel, ki ga je podjemnik opravil, opisanih lastnosti nima, je podjemnikova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake.

25Sodišče prve stopnje je, kot je že navedeno, pravilno ugotovilo, da med sedaj pravdnima strankama ob sklenitvi pogodbe niso bila dogovorjena merila za ugotavljanje vizuelnega izgleda izdelka in vsako drugačno pritožbeno zatrjevanje je neutemeljeno.

26Na podlagi takšnega pravilnega zaključka sodišča prve stopnje je to utemeljeno sledilo izvedenskemu mnenju, ki je moral odgovoriti ali so na izdelku napake , ki jih je zatrjevala tožeča stranka in za kakšne napake gre.

27Pritožbeni očitek, da je izdana sodba sodba presenečenja, ker je sodišče prve stopnje kljub zaključku izvedenca, da so na okvirčku vidne napake, zavrnilo tožbeni zahtevek, ne drži.

28Za sodbo presenečenja gre tedaj, če stranki ne moreta glede na spisovno gradivo pričakovati pravne presoje kot jo je opravilo sodišče¹, za takšno situacijo pa ne gre v sporni zadevi, saj je sodišče prve stopnje, tudi po stališču pritožbe, pravilno sporno razmerje presojalo po podjemni pogodbi.

29Sodišče prve stopnje je izpostavilo, da je za presojo bistveno ali ima izdelek takšne lastnosti kot se pričakuje in če jih nima , gre za stvarno napako.

30Sodišče prve stopnje je ugotovilo (30.točka obrazložitve izpodbijane sodbe), da izdelek ima napake, ki pa so vidne le pod določenim kotom, toda pritožba zmotno meni, da je že ob dejstvu, da izdelek ima napake, mogoče šteti, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen.

31Ko se na izdelku ugotovljene napake, je bilo v okoliščinah konkretnega primera ugotavljati, za kakšne napake gre in sicer ali gre za napake, zaradi katerih je izdelek neuporaben ali za neznatne napake.

32Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja presodilo, da gre pri zatrjevanih in ugotovljenih napakah za minimalne estetske napake. Minimalne estetske napake pa je šteti kot neznatne napake. Neznatne napake so tiste, ki ovirajo uporabo le do tiste meje, ko je napako z gledišča prometnih običajev, z gledišča narave uporabe stvari takšna, da jo je mogoče zanemariti.² Da gre za estetske napake, ki so vidne le pod določenim kotom (del zatrjevanih napak pa sploh ni vidnih zaradi tega, ker so na notranji strani okvirčka), je v postopku ugotovljeno in pri takšnih napakah je mogoče govoriti o neznatnih napakah.

33Če gre za neznatne napake na izdelku, pa glede na določbo četrtega odstavka 639.člena OZ naročnik ne more odstopiti od pogodbe. Odstop od pogodbe je kot sankcija v nesorazmerju z napako, če gre za neznatno napako.

34Sodišče prve stopnje je sicer presodilo, da minimalne estetske napake na izdelku ne pomenijo kršitve pogodbe s strani tožene stranke, ki bi imela znake protipravnosti in štelo, da zato ob izostanku že enega od elementov poslovne odškodninske odgovornosti po 243. členu OZ, ni utemeljen tožbeni zahtevek tožeče stranke. Takšna materialno pravna presoja je pravilna ob zatrjevanju tožeče stranke, da je odstopila od pogodbe zaradi njene kršitve.

35Ker je med pravdnima strankama sklenjena podjemna pogodba, ki se je že delno realizirala (okvirčki bele barve) in ker se je zatrjevala napaka na črnem okvirčku, ki se je pokazala za neznatno, pa bi ob pravilnejši uporabi materialnega prava, sodišče moralo zavrniti tožbeni zahtevek iz tega razloga, saj je tožena stranka neutemeljeno odstopila od pogodbe in mora nositi posledice takšnega neutemeljenega odstopa od pogodbe.

36Pritožbeno sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so za presojo v sporni zadevi relevantne.

37Po določbi prvega odstavka 350.člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in pritožbeno sodišče ugotavlja, da se sodišču prve stopnje ni pripetila nobena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

38Pritožba tudi konkretno ne izpodbija stroškov postopka, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

39Glede na navedeno je bilo pritožbo tožeče stranke glede izpodbijane I. in III. točke izreka sodbe zavrniti in v tem obsegu potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

40Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP), odgovor tožene stranke pa ni prispeval k razjasnitvi zadeve in odločitvi pritožbenega sodišča, zato mora tudi tožena stranka sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Primerjaj sodbo VS RS III Ips 90/2014 z dne 21.6.2016
² Primerjaj S. Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, III. knjiga, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1985, stran 1804