UPRS sodba III U 11/2016

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na drugi stopnji v zvezi s pritožbama zoper sklep Upravnega sodišča RS, oddelek v Novi Gorici opr. št. III U 364/2013-7 z dne 21. 3. 2014 in zoper sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 182/2014 z dne 13. 5. 2014. V obrazložitvi svoje odločitve je tožena stranka pojasnila, da je tožnik enako prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot je obravnavana, vložil dne 6. 10. 2014, o njej pa je bilo odločeno z določbo opr. št. Bpp 309/2014-6 z dne 12. 6. 2015, ki je postala pravnomočna dne 18.7.2915. Tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila takrat zavrnjena. Ker je torej bil v konkretnem postopku že voden postopek in sprejeta pravnomočna odločitev, je tožena stranka na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se uporablja na podlagi 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), tožnikov ponovni predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla.

2Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi z dne 14. 1. 2016 navaja, da izdani sklep izpodbija v celoti ter predlaga, da se njegova prošnja ne zavrže. Želi imeti nadomestno javno listino, in sicer ?Indeks? spričevalo z vpisanimi izpiti v 1., 2., in 3. letniku. Po pozivu sodišča z dne 18. 1. 2016 naj tožbo dopolni tako, da bo imela vse sestavine, ki jih določa 30. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je tožnik tožbo dopolnil z vlogo z dne 25. 1. 2016. V tej vlogi je opredelil toženo stranko in navedel, da izpodbija sklep opr. št. Bpp 309/2014-6 z dne 12. 6. 2015. Ponovil je, da želi imeti nadomestno javno listino, in sicer indeks. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je vložil zaradi izpodbijanja odločitev dveh sodišč, ki sta pomembna organa. Izpodbijani sklep razume tako, da je bila njegova prošnja zavržena, ker o isti zadevi že teče postopek. Smiselno predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi.

3Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

4Tožba ni utemeljena.

5Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in zakonit ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, po oceni sodišča, navedla utemeljene razloge za svojo odločitev in se jim, da bi se izognilo ponavljanju, sodišče pridružuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi navedbami pa še dodaja:

6Po določbi drugega odstavka 34. člena ZBPP se v postopku odločanja o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči uporablja ZUP, razen v kolikor ZBPP ne določa drugače. Skladno z določbo 129. člena ZUP mora upravni organ po prejemu zahtevka stranke, najprej preizkusiti ali zahtevek izpolnjuje formalne pogoje za obravnavo. Če teh pogojev ne izpolnjuje, upravni organ zahtevek zavrže. Skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, upravni organ zahtevek stranke zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

7Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnik enako prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot je obravnavana, vložil dne 6. 10. 2014. Njegova prošnja je bila z določbo opr. št. Bpp 309/2014-6 z dne 12. 6. 2015, ki je postala pravnomočna dne 18. 7. 2015, zavrnjena. Skladno s tem sodišče pritrjuje tožeči stranki, da o tožnikovi prošnji, ki je enaka prošnji, o kateri je tožena stranka že pravnomočno odločila, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira sedaj obravnavani zahtevek pa se ni spremenila, ni dopustno odločati še enkrat in jo je zato utemeljeno zavrgla. Tožnik ugotovitvi tožene stranke, da gre za enak zahtevek, kot je že bil obravnavan in o njem sprejeta pravnomočna odločitev, ne ugovarja, pač pa le pojasnjuje, da želi imeti spričevalo, indeks z vpisanimi izpiti, kar je tudi razlog, da želi vložiti pritožbo zoper odločitvi Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS. Sodišče ugotavlja, da ti razlogi v ničemer ne oporekajo ugotovitvam tožene stranke, pač pa zgolj potrjujejo njeno odločitev, da je bilo o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči že pravnomočno odločeno in da zatorej ponovna obravnava enake zahteve ni dopustna.

8Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je tožba neutemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.