VSL Sklep I Cpg 40/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o zavarovanju z dne 30. 09. 2014 in vsa opravljena dejanja ter zavrnilo predlog za zavarovanje s predhodno odredbo. Tožeči stranki je naložilo povrnitev stroškov postopka zavarovanja.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi zmotno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ne obstoji drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe, ker upniku ni uspelo izkazati za verjetno nevarnost, da bo v primeru neizdaje le-te uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (257. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

5Pritožba ponavlja razloge, s katerimi je utemeljevala verjeten obstoj nevarnosti, da uveljavitev terjatve ne bo mogoča oz. bo precej otežena in s tem izdajo predhodne odredbe: da delež dolga toženke znaša 78,29 %; da prihodki tožene stranke padajo (iz leta 2014 do leta 2015 so padli za 176.841 EUR); da je njen kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2016 1,26 (moral pa bi biti vsaj 1,5); da trend poslovanja toženke kaže povečanje finančnih obveznosti, manjšanje višine prihodkov, visok delež dolga v financiranju poslovanja in zniževanju dobička; da je imela toženka v letu 2016 3x blokiran račun; da je zoper njo vloženih več tožb v skupni višini 320.860 EUR; da se njene finančne obveznosti nenehno povečujejo. Vse navedeno izhaja iz podatkov AJPES in spletne strani bonitete.si. Financiranje sredstev iz tujih virov se za toženo stranko nominalno povečuje, odstotek financiranja iz tujih sredstev pa je visok. Toženka je zadolžena, njen koeficient likvidnosti je nizek, prihodki in dobiček pa padata. Obseg njenih plačil neposredno rezerviranih za poplačilo sodnih postopkov znaša po navedbah toženke 256.725,00 EUR, med tem ko sama priznava, da ji v sodnih postopkih grozi preko 400.000,00 EUR plačil.

6Iz predloženih dokazil izhaja, da vsi sodni postopki (četudi je teh kar pet), ki naj bi po mnenju tožeče stranke vzbujali objektivno nevarnost, da bo uveljavitev vtoževane terjatve onemogočena ali znatno otežena, še niso zaključeni (na prvi stopnji) in ni mogoče predvideti, ali bodo zaključeni v korist ali škodo tožene stranke.1 Še zlasti, ker ima tudi tožena stranka nasprotne zahtevke do svojih nasprotnikov. Poleg tega je toženka oblikovala rezervacije pod postavko dolgoročnih časovnih pasivnih razmejitev v višini 256.275,00 EUR, ki je namenjen prav za poplačilo morebitnih obveznosti iz sodnih postopkov. Ne nazadnje pa z ozirom na dejstvo, da tožeča stranka že razpolaga s prvostopenjsko sodbo, plačila njene terjatve praviloma ne morejo ogroziti kasnejše sodbe, saj je razumno pričakovati, da bo tožeča stranka prej prišla do izvršilnega naslova kot tožniki-upniki tožene stranke v zadevah, na katere se sklicuje.

7Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da ima tožena stranka bistveno povečane finančne obveznosti v zadnjih letih (ki jih očita tožeča stranka), ker so se bistveno povečala tudi njena lastna sredstva (od leta 2011 do leta 2015 so se njena sredstva z 731.491,00 EUR povečala na 4.335.964,00 EUR). Tudi izid obračunskega obdobja za leto 2011 je znašal 49.732,00 EUR, medtem ko za leto 2015, 155.733,00 EUR, bilančni dobiček za leto 2015 pa je znašal 658.847,00 EUR. Koeficient likvidnosti tožene stranke v vrednosti 1,26, pomeni, da ima tožena stranka za 26% več kratkoročnih sredstev kot kratkoročnih obveznosti. Sicer pa ekonomskih stališč o tem, kakšen naj bi bil koeficient likvidnosti, da se družba ne sooča z likvidnostnimi težavami, ne gre enačiti s kriteriji, po katerih sodišče presoja obstoj pogojev za izdajo predhodne odredbe. Tudi podatki o blokiranih računih tožene stranke v preteklosti kažejo, da je šlo za minimalne in nepomembne blokade, ki jih toženka nemudoma odpravila.

8Bistveno je, da toženka posluje pozitivno in ni v likvidnostnih težavah, glede na preteklo poslovanje pa sodišče tudi ne vidi objektivne možnosti, da bi v prihodnosti lahko prišlo do likvidnostnih težav. Glede na povedano pritožba tožeče stranke ni utemeljena in je odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa za zavarovanje s predhodno odredbo pravilna.

9Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ. Zato, ker je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke zavrnilo, mora sama nositi pritožbene stroške.

¹ V enem postopku je sklenjena poravnava, v drugem je zahtevek zavrnjen, v tretjem je terjatev delno priznana in zahtevek pa delno zavrnjen, v četrtem je vložena nasprotna tožba, v petem pa je bil zahtevek delno umaknjen in podan je predlog za pobot in nasprotna tožba.