VSL Sklep V Kp 13700/2013

Pritožba obtoženčevega zagovornika se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Novem mestu je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog obtoženčevega zagovornika za izločitev dokazov.

2Zoper sklep je vložil pritožbo obtoženčev zagovornik, ki je uveljavljal bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se iz kazenskega spisa izločijo vse predlagane listine.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb se sodišče druge stopnje povsem strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da hišna preiskava in vse kasnejše listine, ki se nanjo nanašajo, ne predstavljajo nedovoljenih dokazov, prav tako pa v konkrentem primeru policisti niso izvajali prikriti preiskovalni ukrep tajnega opazovanja po 149.a členu Zakona o kazenskem posotpku (v nadaljevanju ZKP), za katerega bi bila potrebna pisna odredba državnega tožilca oziroma v primerih iz šestega odstavka 149.a člena ZKP pisna odredba preiskovalnega sodnika.

5Nepravilna je navedba v izpodbijanem sklepu, da je o predlogu za izločitev dokazov povezanih z opravljeno hišno preiskavo odločil že zunajobravnavni senat s sklepom II Ks 13700/2013 z dne 8. 4. 2015, saj je v izreku pravilno odločil le o ugovoru zoper obtožnico, v razlogih pa pojasnil, zakaj predlagani dokazni niso nedovoljeni. Ta nedoslednost v razlogih izpodbijanega sklepa na njihovo pravilnost in zakonitost ni vplivala niti je pritožnik ne uveljavlja.

6Sodišče druge stopnje se povsem strinja z zaključki sodišča prve stopnje v točki 3 razlogov izpodbijanega sklepa, da je pritožnik spregledal dejstvo, da odredba o hišni preiskavi ni temeljila zgolj na podatkih policijskega informatorja, temveč tudi na osebnih zaznavah policista A. A., njegovi kontroli B. B., zasegu konoplje pri B. B. in izjavi, ki jo je policist dobil od njega. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta se tako predlog državnega tožilca za opravo hišne preiskave kot tudi sama odredba sklicevali na priložene dokaze. V odredbi za hišno preiskavo je preiskovalni sodnik natančno navedel, iz katerih podatkov in dokazov izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da naj bi obtoženec storil kaznivo dejanje. Pri tem je izpostavil, da je bil obtoženec znan policiji kot preprodajalec prepovedanih drog. Priložen je bil uradni zaznamek policista C. C. o anonimnem viru, iz katerega izhaja, da je zanesljiv, da je vedno dajal točne in resnične podatke. Po evidencah je bilo ugotovljeno, da so bile zoper obtoženca že vložene kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami. Policija je informacijo anonimnega vira tudi preverjala, kar prav tako izhaja iz konkretnih listin, ki so povzete tako v predlogu kot tudi v odredbi za hišno preiskavo. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih z dne 16. 2. 2013, ki ga je prav tako sestavil policist A. A., izhaja, da je tega dne kontroliral X. ulico v ... Opazil je B. B., ki je policiji poznan kot uživalec prepovedanih drog. Vstopil je v blok C. 25, kjer v pritličju stanuje obtoženec. Ko je B. B. prišel ven, se je usedel v avtomobil in odpeljal. Kontroliran je bil na N. 9, kjer živi. Policiji je izročil PVC ovoj, za katerega je povedal, da je v njem droga, ki jo je kupil od obtoženca na hodniku bloka. O razgovoru z njim je bil sestavljen uradni zaznamek, ki je bil prav tako predmet utemeljitve tako predloga kot tudi odredbe za hišno preiskavo. Preiskovalni sodnik je v času izdaje odredbe za hišno preiskavo razpolagal še s potrdilom o zasegu PVC ovoja B. B. in poročilom o preiskavi materiala, iz katerega je izhajalo, da je bila v ovoju prepovedana droga konoplja.

7Glede na zgoraj navedeno so povsem neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila odredba o hišni preiskavi hibna ter da policija ni ugotavljala lastnosti informatorja. Navedeno je že bilo, da je preiskovalni sodnik razpolagal tudi z uradnim zaznamkov policista A. A., ki se je nanašal na zanesljivost policijskega informatorja.

8Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da je policija v času kontrole X. ulice opravljala tajno opazovanje obtoženca. Policista A. A. in C. C. nista tajno opazovala obtoženca, temveč okoliš X. ulice, kar predstavlja klasično policijsko metodo, ki je bila izvajana v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP in določbami Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Oba policista, zaslišana kot priči sta povedala, da obtoženca sploh nista videla v stanovanjskem bloku, zaznala sta le B. B. in D. D., ko sta vstopila v stanovanjski blok na C. 25. Nadzor parkirnega prostora in okolice stanovanjskega bloka, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je policist A. A. opravil prav zaradi preverjanja informacije anonimnega vira, da se obtoženec ukvarja s prepovedano konopljo. Takšno postopanje policije pa ne predstavlja prikritega preiskovalnega ukrepa iz 149.a člena ZKP. Pritožbene navedbe, da sta policista izvajala načrtno in dalj časa neprekinjeno ter ponavljajoče opazovanje obtoženca, ostajajo na ravni posplošenega zatrjevanja, ki pa ni podkrepljeno z nobenimi dokazili.

9Glede na zgoraj navedeno so bili razlogi, s katerimi je pritožnik izpodbijal sklep sodišča prve stopnje, neutemeljeni, zato je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo.