VSL sklep Cst 405/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep St ... z dne 25.4.2017, s katerim je zavrnilo njen predlog za odobritev vračila preveč plačane akontacije dohodnine za leto 2016 (PD 164).

2Zoper navedeni sklep je dolžnica vložila ugovor (pravilno: pritožbo), s katerim smiselno uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče ugotavlja, da dolžnica sklep sodišče prve stopnje izpodbija z vlogo, naslovljeno kot "ugovor zoper sklep na predlog za odobritev dviga vračila preveč plačane akontacije dohodnine za leto 2016 (PD 164) v stečajnem postopku St ... z dne 15.5.2017", ki ga je višje sodišče obravnavalo kot pritožbo. V njem uveljavlja vsebinsko popolnoma identične navedbe, kot v ugovoru z dne 5.5.2017 (PD 164), in na katere je pravilno in v celoti odgovorilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Višje sodišče se zato v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa.

5Ne glede na navedeno višje sodišče dolžnici ponovno pojasnjuje: v skladu s 1. točko 1. odstavka 389. člena ZFPPIPP v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz 2. odstavka 224. člena ZFPPIPP spadajo tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so (izrecno) izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Na podlagi 2. točke 2. odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase izvzeti prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ, pri čemer se po 3. odstavku 389. člena ZFPPIPP za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, uporablja 102. člen ZIZ.

6Ob smiselni uporabi navedenega zakonskega določila, mora dolžniku po zasegu sredstev ostati najmanj znesek v višini 76 % (bruto) minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Glede na to, da vrnitev akontacije dohodnine ne spada med prejemke, ki so po 101. členu ZIZ izvzeti iz stečajne mase, spada v stečajno maso in je ni mogoče v celoti izvzeti iz stečajne mase, niti iz razlogov, ki jih v pritožbi navaja dolžnica. Čeprav višje sodišče razume težko situacijo, v kateri se je pritožnica zašla, pa z osebnimi okoliščinami zakonskih določb ni mogoče spreminjati, še zlasti na način, kot to predlaga dolžnica. To pomeni, da višje sodišče ne more slediti njenemu predlogu in to ne glede na to, da se dohodnina nanaša na leto 2016, saj že sodišče prve stopnje pravilno navaja, da je pri presoji, kaj spada v stečajno maso, odločilen dan prejema zneska.

7Ker torej vračilo akontacije dohodnine (skupaj z ostalimi prejemki) spada v stečajno maso v omejenem znesku, ki ga določa 3. odstavek 389. člena ZFPPIPP v zvezi s 102. členom ZIZ, bo to ustrezno upoštevano pri zasegu denarnega dobroimetja, kot to podrobneje pojasnjuje že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

8Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.