UPRS Sodba I U 874/2016-7

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo dozidave in nadzidave ter rekonstrukcijo stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 225/1 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da za izdajo gradbenega dovoljenja niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 66. člen Zakona o graditvi objekta (v nadaljevanju ZGO-1), in sicer pogoj skladnosti projekta z izvedbenim prostorskim aktom. Ugotavlja, da se predmetno zemljišče nahaja v enoti urejanja prostora J2 s podrobnejšo namensko rabo SS5 in tipologijo pozidave e in se ureja z določbami Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Jesenice (Uradni list RS št. 110/2013, v nadaljevanju Odlok). V skladu z 61. členom Odloka morajo biti najbolj izpostavljeni deli novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 2,50 metra, manjši odmiki so možni le ob soglasju soseda. Iz predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 9/2015 je med drugim razvidno, da je obravnavani objekt od zemljišča s parc. št. 225/3 k.o. ..., ki je v solasti A.A. in B.B., oddaljen 1,41 metra. Ker tožnika kljub pozivu upravnega organa zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja nista priložila tudi soglasja B.B. za gradnjo bližje parcelni meji, kot določa Odlok, nista izpolnila pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Toženka še pojasnjuje, da tožnika z izdajo izpodbijane odločbe nista izgubila pravice do izdaje gradbenega dovoljenja. Ko bosta odpravila vse pomanjkljivosti, lahko ponovno vložita vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, seveda v skladu s tedaj veljavno zakonodajo.

2Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo.

3Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi med drugim navajata, da jima je bilo za gradnjo prizidka že v letu 2015 izdano gradbeno dovoljenje, ki je postalo pravnomočno. V navedenem postopku je bil udeležen B.B., za katerega se je štelo, da z gradnjo soglaša. Kasneje se je izkazalo, da gradnja prizidka ni v celoti skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem, zato sta tožnika vložila novo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Posebej poudarjata, da neskladnost gradnje ni povezana z odmikom od sosednjega zemljišča, pač pa z izvedbo mansarde in obodnih sten v nadstropju prizidka. Da nelegalni del gradnje z ničemer ne posega v koristi solastnika zemljišča parc. št. 225/3 B.B. najbolj ilustrira dejstvo, da se v primeru odstranitve nelegalnega dela objekta odmik prizidka od navedene parcele ne bo spremenil. Poleg navedenega sta tožnika pred kratkim izvedela, da sta B.B. in A.A., ki sta zemljiškoknjižna solastnika zemljišča parc. št. 225/3, svoje solastno premoženje dejansko že razdelila in sicer tako, da je dejanski izključni lastnik zemljišča parc. št. 225/3 A.A. Tako stanje izhaja iz odločbe Geodetske uprave Občine Jesenice z dne 3. 10. 1983. Tožnikoma ni znano, ali sta razdružitev izvedla tudi v zemljiški knjigi. Predlagata odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

4Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

5Tožba ni utemeljena.

6Iz izpodbijane odločbe izhaja, da sta tožnika zahtevala izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo dozidave in nadzidave ter rekonstrukcijo stanovanjskega objekta in da se zemljišče nameravane gradnje (parc. št. 225/1 k.o. ...) nahaja v enoti urejanja J2, s podrobnejšo namensko rabo SS5 in tipologijo pozidave e in se ureja z določbami Odloka.

7V zadevi ni sporno, da prvi odstavek 61. člena Odloka, ki govori o splošnih prostorskih izvedbenih pogojih glede odmikov, v prvi alineji med drugim določa, da morajo biti najbolj izpostavljeni deli novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 2,50 m, pri čemer so manjši odmiki možni ob soglasju soseda. Prav tako ni sporno, da tožnika kljub temu, da je predvidena gradnja od meje parcele št. 225/3 oddaljena le 1,41 m, kljub pozivu toženke zahtevi nista priložila tudi soglasja solastnika navedene nepremičnine B.B.

8Glede na navedeno je ugotovitev toženke, da projekt ni izdelan v skladu s prostorskim aktom, in posledično zavrnitev zahteve tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilna in zakonita ter utemeljena na 1. točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1.

9Ker ni sporno, da je predmet obravnavne zahteve legalizacija dozidave in nadzidave ter rekonstrukcija stanovanjskega objekta, na drugačno odločitev ne vpliva domnevno soglasje B.B. v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja iz leta 2005. Po presoji naslovnega sodišča se mora soglasje k odmiku, manjšemu od predpisanega, nanašati na konkretno gradnjo, ki je predmet projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, zato soglasje, ki naj bi bilo dano k drugačni gradnji po projektu, ki ni predmet obravnavnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ne more vplivati na odločitev, ne glede na to, da je šlo za isti odmik, kot je obravnavani.

10Glede tožbene navedbe, da B.B. ni več solastnik zemljišča parc. št. 225/3 k.o. ..., ker naj bi si z A.A. nepremičnine razdelila tako, da je slednji postal izključni lastnik navedene nepremičnine, pa sodišče pripominja, da je po prvem odstavku 1. člena ZZK-1 zemljiška knjiga (edina) javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Iz upravnih spisov je razvidno, da je toženka ugotovitev, da sta solastnika parcele št. 225/3 A.A. in B.B., oprla na podatke iz zemljiške knjige, ki tudi v času izdaje predmetne sodbe izkazujejo identično lastniško stanje. Delitev parcele zaradi nameravane razdružitve solastnega premoženja, do katere pa kasneje očitno ni prišlo, saj se kaj takega ne odraža v zemljiški knjigi, zato na drugačno odločitev ne more vplivati. Poleg tega pa je navedeni ugovor tudi nedovoljena tožbena novota (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), saj ga tožnika nista uveljavljala že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, pa za to nista navedla upravičenih razlogov.

11Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožnika sta kot dokaze v zadevi predlagala dokaze v zvezi z dokazovanjem dejstev, ki na odločitev ne vplivajo, kar je predhodno pojasnjeno, in vpogled v listine iz upravnih spisov, katerih obstoj in vsebina med strankama niso sporni, zato je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

12Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.