VSRS Sodba in sklep II Ips 279/2015

I. Revizija se zavrže v delu, ki se nanaša na zavrnitev pritožbe zoper odločitev v 1. in 4. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na revizijo v znesku 985,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je prva tožnica lastnica jugozahodnega dela nepremičnine parc. št. 143 k. o. .., ki ima na elaboratu sodnega izvedenca geodezije, ki je sestavni del sodbe, parc. št. 143/3. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna dopustiti odmero nove nepremičnine, v nadaljevanju pa je tudi odredilo, da se po opravljeni geometrski odmeri pri novo nastali nepremičnini parc. št. 143/3 k. o. ... vknjiži lastninska pravica prve tožnice. Razsodilo je tudi, da sta tožnika vsak do 1/2 solastnika nepremičnin parc. št. 661 in 662 obe k. o. ... in da je toženec dolžan plačati vsakemu od tožnikov po 2.545,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ker je odsvojil nepremičnino parc. št. 1858 k. o. ..., na kateri sta tožnika prav tako priposestvovala lastninsko pravico.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevka, naj sodišče toženki naloži, da je dolžna dopustiti odmero nove nepremičnine in naj odredi vpis novonastale nepremičnine v zemljiško knjigo. Ocenilo je, da za tako obveznost toženke ni podlage v zakonu. Sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper odločitev sodišča druge stopnje je toženka predlagala dopustitev revizije in Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 130/2015 odločilo, da se predlog toženke v delu, ki se nanaša na odločitev o prvih dveh tožbenih zahtevkih zavrže, da pa se revizija dopusti glede vprašanja, ali je toženka prekludirana z dokaznim predlogom za zaslišanje A. A. in glede pravice do izvedbe tega dokaza. V obrazložitvi je pojasnilo, da tožnika s prvim tožbenim zahtevkom zahtevata ugotovitev lastninske pravice prve tožnice na delu parc. št. 143 k. o. ... (1. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje), z drugim tožbenim zahtevkom ugotovitev solastninske pravice na parc. št. 661 in 662/1 obe k. o. ..., vsakega do 1/2 (4. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje), s tretjim tožbenim zahtevkom pa plačilo zneska, ki ga je toženka dobila kot kupnino za prodano parc. št. 1858 k. o. ... (5. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje). Navedlo je, da je predlagateljica vrednost spornega predmeta revizijsko izpodbijanega dela odločitve o ugotovitvi lastninske pravice prve tožnice in drugega tožnika na vseh spornih parcelah opredelila kot enotno vrednost 10.000,00 EUR, da gre za nediferencirano navedbo in da je zaradi tega v tem delu predlog tožnice nedovoljen. Tako iz sklepa jasno izhaja, da je bila revizija dopuščena le glede zavrnitve pritožbe zoper odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo 2.545,50 EUR vsakemu od tožnikov.

4Na podlagi navedenega sklepa je toženka vložila revizijo z dopolnitvijo, vendar z revizijo izpodbija sodbo sodišča druge stopnje v celoti. Vrhovno sodišče je zato revizijo v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi pritožbe zoper 1. in 4. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, zavrglo.

5Toženka revizijo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, naj izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču v novo sojenje. V reviziji toženka navaja, da je šele v letu 2014 ugotovila, da je priča A.A. še živa in da živi v Italiji. Poudarja, da je v potrditev svojih navedb sodišču predložila tudi pismo priče, do katerega pa se sodišče ni opredelilo. Navaja, da je sodišče druge stopnje zapisalo, da je iz datuma na pismu priče razvidno, da je bilo odposlano že 3. 3. 2014 in bi toženka lahko že prej predlagala dokaz z njenim zaslišanjem. Opozarja, da je sodišče spregledalo dejstvo, da v mednarodnem prometu pisne pošiljke ne potujejo tako hitro in da to, da bi sodišče pismo prebralo, ne bi zavleklo postopka. Opozarja tudi, da sodišče ni pravilno ocenilo izvedenih dokazov, zlasti zaslišanja toženke. Meni, da je s tem sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 8. člena v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, in da je bila s tem storjena absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka ter kršena pravica iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Meni, da je bil z navedeno opustitvijo kršen tudi 25. člen Ustave, ki vsakomur zagovarja pravico do pritožbe.

6Sodišče je revizijo vročilo tožnikoma, ki sta nanjo odgovorila. Uvodoma opozarjata, da je toženka pričo A.A. predlagala v zvezi z dokazovanjem prvega tožbenega zahtevka torej v zvezi s priposestvovanjem dela nepremičnine parc. št. 143 k. o. ... Navaja, da to izhaja iz tega, da je toženka tako v dokaznem predlogu, kot tudi na glavni obravnavi dne 25. 4. 2014, navedla, da bo ta priča vedela povedati o tem, da so predniki tožeče stranke imeli sporni pod v najemu za žito, sporni pod pa se je nahajal na nepremičnini parc. št. 143 k. o. ... Navaja, da toženka zaslišanja te priče tako sploh ni predlagala v zvezi s tretjim tožbenim zahtevkom glede plačila 5.091,00 EUR, glede katerega je bila revizija dovoljena. Zato tudi ne more imeti pravnega interesa pri vloženi reviziji, saj tudi v primeru, da bi bilo reviziji ugodeno, sodišče prve stopnje tega dokaza ne bi izvedlo, ker ni bil predlagan v zvezi s tretjim tožbenim zahtevkom in se nanj ne nanaša. Meni, da je že iz tega razloga treba revizijo zavrniti.

7Revizija ni utemeljena.

8Revizijsko sodišče uvodoma pojasnjuje, da postopek dopuščene revizije poteka v dveh fazah. Stranka mora najprej vložiti predlog za dopustitev revizije in če Vrhovno sodišče revizijo dopusti ima nato dodaten rok 15 dni za vložitev revizije pri sodišču prve stopnje. V prvi fazi postopka odloča Vrhovno sodišče le na podlagi predloga stranke in njemu predloženih listin (torej brez sodnega spisa) in ne v kontradiktornem postopku. Kontradiktornost se vzpostavi šele naknadno, to je v drugi fazi postopka z dopuščeno revizijo (375. člen ZPP). Stranka mora zato ob vložitvi dopuščene revizije tej priložiti tudi predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). Na takšen način je nasprotni stranki zagotovljeno, da lahko učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v revizijskem postopku.

9Tožnika sta to pravico izkoristila in sta v odgovoru na revizijo utemeljeno opozorila, da iz dokaznega predloga toženke z dne 24. 4. 2014 in iz njene utemeljitve na naroku za glavno obravnavo dne 25. 4. 2014 jasno izhaja, da naj bi priča izpovedovala dejstva v zvezi z priposestvovanjem dela nepremičnine parc. št. 143 k. o. ..., kar pa je predmet prvega tožbenega zahtevka. Pravilno opozarjata, da glede odločitve o prvem tožbenem zahtevku revizija sploh ni bila dopuščena. Tožnika imata tako prav, ko opozarjata, da izvedba dokaza z zaslišanjem predlagane priče nikakor ne bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo 5.091,00 EUR. Temu zahtevku je sodišče ugodilo zato, ker je ugotovilo, da je toženka prodala nepremičnino parc. št. 1858 k. o. ..., na kateri sta tožnika pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem.

10Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

11Odločitev, da toženka sama krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z izrekom revizijske odločbe. Na podlagi navedenih določb pa mora toženka tožnikoma tudi povrniti njune stroške odgovora na revizijo v znesku 985,00 EUR (807,40 EUR po tar. št. 3300 in 1200 in 22 % DDV). Glede na prehodno določbo 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015) je Vrhovno sodišče pri odločanju uporabilo prej veljavni Zakon o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008).