VSL Sodba I Cp 418/2017

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 639,28 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

1Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan na področju Evropske unije takoj opustiti uporabo avtorskega dela tožeče stranke, in sicer večnamenski otroški stolček, kot je to razvidno iz I. točke izreka sodbe. Tožencu je prvo sodišče naložilo, da plača tožniku 9.500,00 EUR, pri čemer je toženčeva zaveza za plačilo do zneska 3.500,00 EUR solidarna z zavezo A. A. in družbe B. d.o.o. po izvensodni poravnavi z dne 2. 6. 2015, poleg tega pa je toženec dolžan plačati tožniku tudi zakonske zamudne obresti od zneska 6.000,00 EUR od dneva vložitve tožbe (9. 10. 2014) do plačila (II. točka izreka). Kar je tožnik zahteval več ali drugače je prvo sodišče zavrnilo (III. točka izreka), tožencu pa je naložilo, da je dolžan povrniti tožniku pravdne stroške v znesku 1.494,66 EUR, pri čemer je njegova zaveza za plačilo do zneska 1.381,90 EUR solidarna z zavezo A. A. in družbe B. d.o.o. po izvensodni poravnavi z dne 2. 6. 2015 (IV. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje toženec, pri čemer je iz pritožbe razvidno, da izpodbija zanj neugodni del odločitve prvega sodišča. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo, podrejeno pa, da jo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek v ugodilnem delu. Navaja, da tožnik ni dokazal, da bi toženec na kakršenkoli način v poslovnem prometu uporabljal njegovo avtorsko delo. Toženec ni storil ničesar, kar se mu očita. Tožnik je upravičenec do materialnih in moralnih pravic iz naslova zadevnega modela in zato ni jasno, čemu bi moral toženec plačati tožniku nadomestilo za avtorstvo. Toženec z družbo B. d.o.o. ni v takšnem razmerju, da bi moral zaradi njenega posega v avtorsko pravico tožnika odgovarjati solidarno. Poseg je zagrešila navedena družba ne pa toženec. Prvo sodišče ni obrazložilo, kakšna je vez med tožencem in družbo B. d.o.o., zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Toženec ni prejel spornih stolčkov, ki jih je izdelovala družba B. d.o.o., tožnikovega modela pa tudi ni reproduciral, javno objavljal, tržil, distribuiral ali dajal v najem. Toženec je zgolj registriral tožnikov model, s tem pa je posegel kvečjemu v tožnikove moralne pravice. Ker se je tožnik izvensodno poravnal z družbo B. d.o.o., je s tem urejena zadeva glede njenega deliktnega ravnanja. Več od tega tožencu ni mogoče naložiti, saj v materialne pravice tožnika ni posegel. Na tožniku je trditveno in dokazno breme, da je toženec storil to, kar mu tožnik očita, česar pa tožnik ni dokazal. V znesku iz izvensodne poravnave je vsebovana tudi odškodnina za nematerialno škodo tožnika. V tem delu je tožbeni zahtevek zoper toženca prav tako neutemeljen, saj je celotna prisojena odškodnina predmet izvensodne poravnave.

3Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnik je podal konkretizirane trditve o tem, da so tožene stranke (med njimi tudi pritožnik) kršile njegovo materialno in moralno avtorsko pravico, ki jo ima kot avtor večnamenskega stolčka "T." Med drugim je tožnik trdil, da je (tudi) toženec brez njegovega soglasja registriral model tega stolčka kot svoje avtorsko delo ter tržil, proizvajal in prodajal ta stolček. Obrazložil je tudi, da je zaradi toženčevega ravnanja (posega v tožnikovo materialno in moralno avtorsko pravico) utrpel materialno in nematerialno škodo, da so prvotni toženci (med njimi tudi pritožnik) pri tem delovali povezano in so zato tožniku solidarno odgovorni za povzročeno škodo. Za svoje relevantne trditve je tožnik ponudil tudi dokaze. Prvo sodišče je opravilo prepričljivo dokazno oceno (v skladu z 8. členom ZPP), ugotovilo, v katerem delu in v kakšni višini je tožnikov zahtevek utemeljen ter v tem obsegu ugodilo tožbenemu zahtevku. Pritožbeno sodišče sprejema razloge izpodbijane sodbe kot pravilne in se v izogib ponavljanju sklicuje nanje (glede toženčevih kršitev tožnikove materialne in moralne avtorske pravice, povzročene škode ter višine prisojene odškodnine).

6Toženec je bil v postopku pred prvim sodiščem pasiven. Podal je le zelo skop odgovor na tožbo, v katerem se je neobrazloženo skliceval na svoje pravice iz licenčne pogodbe št. 39 (ki za odločitev v zadevi ni imela nobenega pomena) in pavšalno ugovarjal tožbenemu zahtevku (glede temelja in višine). Pri tem ni obrazloženo prerekal trditev tožnika, na kakšen način je kršil njegovo materialno in moralno avtorsko pravico.

7Toženec v pritožbi neobrazloženo graja zaključek prvega sodišča, da je kršil tožnikovo avtorsko pravico. Prvo sodišče je ugotovilo, da je toženec reproduciral tožnikovo avtorsko delo. Sem spada tudi tridimenzionalno razmnoževanje (drugi odstavek 23. člena ZASP), kar je tožnik zatrjeval (v tožbi je, kot že rečeno, navedel, da toženec trži, proizvaja in prodaja večnamenski stolček), toženec pa te trditve ni prerekal, zato je veljala za priznano (214. člen ZPP). Ker je toženec kršil materialno avtorsko pravico tožnika, mu je toženec dolžan plačati odškodnino, ki se lahko določi tudi v obsegu nadomestila za zakonito uporabo te vrste, povečanega v primeru namerne kršitve, kot je bilo tudi v tej zadevi (168. člen ZASP). Pritožbene trditve, da toženec ni v takšnem razmerju z družbo B. d.o.o., da bi za njene kršitve tožnikove pravice z njo odgovarjal solidarno, so nedovoljene in zato neupoštevne pritožbene novote (1. odstavek 337. člena ZPP). Enako velja za vse ostale toženčeve trditve v zvezi s to družbo.

8Izvensodna poravnava tožnika z A. A. in B. d.o.o. glede na njuno solidarno odgovornost s tožencem (tožnikovih trditev o njihovi solidarni odgovornost toženec ni prerekal - 214. člen ZPP) ne vpliva na obstoj toženčeve obveznosti po izpodbijani sodbi v razmerju do tožnika (399. člen OZ).

9Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10Toženec ni uspel s pritožbo, zato je dolžan povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka v znesku 639,28 EUR (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Te predstavlja nagrada za postopek s pritožbo po tar. št. 3210 ZOdvT v znesku 504,00 EUR z izdatki po tar. št. 6002 20,00 EUR ter 22 % DDV. V primeru zamude je toženec dolžan plačati tožniku tudi zakonske zamudne obresti.