VSL Sklep I Cp 435/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče (prav: tožene) stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 9. 12. 2016.

2Zoper sklep vlaga ugovor (prav: pritožbo) tožena stranka. Podaja dodatno pojasnilo o okoliščinah, ki so pripeljale do zamude naroka. Navaja, da je nehote zamenjal datum obravnave, ker je bil v mesecih oktober do december 2016 zelo zaposlen z oddajo različnih dokumentov, vezanih na določene datume, z opravljanjem prevozov žene, ki je resno zbolela, v zdravstvene ustanove, in z delom, saj je zelo aktiven glasbenik in predsednik A. Vse se je skoncentriralo in je človeško, da je zamešal datume. Prosi za razumevanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je predlagatelj 9. 12. 2016 zaprosil sodišče za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka glavne obravnave, ki je bil razpisan za 7. 12. 2016. V vlogi, vloženi 9. 12. 2016, je navedel, da je narok zamudil zaradi lastne napake, ker je bil zmotno prepričan, da je bil narok razpisan za 12. 12. 2016. Sodišče prve stopnje je odločilo, da ne gre za upravičeni vzrok za zamudo naroka, ker ga gre pripisati izključno krivdi predlagatelja. Predlog je na podlagi drugega odstavka 120. člena ZPP¹ zavrnilo kot očitno neutemeljenega.

5Odločitev je pravilna. Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Prvi odstavek 116. člena ZPP določa, da je možnost vrnitve v prejšnje stanje omejena le na primere, ko stranka rok ali narok zamudi iz opravičenih razlogov. Predlagatelj jih mora zatrjevati in tudi dokazati. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila, ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati, zamuda ni opravičena. Opravičen vzrok je sicer lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki.

7Po pravilni oceni sodišča prve stopnje je predlagatelj priznal lastno krivdo za zamudo naroka, kar ponavlja in dodatno opisuje v pritožbi. Torej že iz njegovih navedb izhaja, da v obravnavanem primeru ne gre za razloge, ki bi jih bilo mogoče subsumirati pod pravni standard "opravičenih razlogov" iz prvega odstavka 116. člena ZPP. Zato njegovemu predlogu ni bilo mogoče ugoditi. Zakonski pogoji iz navedenega pravnega določila niso podani.

8Ker je odločitev pravilna in ni obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999.