VSC Sklep I Cp 242/2017

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka 106,20 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

1Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pravdni postopek prekine do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka D 649/2007 pri Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu.

2Tožnica je s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje z uveljavljanjem pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in trdila, da so razlogi sodišča nejasni in med seboj v nasprotju, saj ni razumljivo, zakaj bi bilo potrebno za razsojo neupravičene uporaba tožničinega solastnega deleža nepremičnine, ki ni predmet zapuščinskega postopka, ta pravdni postopek prekiniti do odločitve zapuščinskega sodišča o dedovanju v zapuščinski postopek vrnjene 1/8 solastne nepremičnine. Navajala je, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako je lahko lastništvo 1/8 sporne nepremičnine toliko pomembna okoliščina, da je od nje odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Tožnica je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Toženka je odgovorila na pritožbo in pritožbi nasprotovala. Navajala je, da tožnica vtožuje uporabnino za celotno nepremičnino, med njima pa so sporni toženkini ugovori o tem, da ima pravno podlago za uporabo nepremičnine na podlagi pravice do dedovanja.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je tožnica v prvi pripravljalni vlogi zatrjevala, da je solastnica nepremičnine parc. št. ... k. o. ...v deležu 7/8, ponovila tožbene trditve, s katerimi je utemeljevala toženkino neupravičeno uporabo njenega (tožničinega) solastnega deleža in zatrjevala, da je v svojem solastnem deležu prikrajšana za ustrezno zakupnino - najemnino.

Torej je tožnica tožbeno trditev o tem, da je izključna lastnica sporne nepremičnine, nadomestila s trditvijo, da je solastnica te nepremičnine do 7/8 celote. To zatrjevano dejstvo očitno med pravdnima strankama ni sporno, saj tudi toženka v odgovoru na tožbo trdi, da v zapuščino po pokojni materi pravdnih strank spada delež 1/8 sporne nepremičnine, glede lastninske pravice, na preostalem deležu 7/8 sporne nepremičnine pa ni zatrjevala ničesar. Tožnica tako glede na svojo trditveno podlago s tožbo v predmetni pravdi zahteva vrnitev, oziroma plačilo koristi, ki jo ima toženka od uporabe tožničinega solastnega deleža 7/8 nepremičnine parc. št. ... k. o. ..., ki naj bi ga toženka neupravičeno uporabljala.

6Zato je materialno pravno napačen razlog, ki ga je sodišče prve stopnje nveadlo v v točki 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa v utemeljitev svoje odločitve. Po presoji pritožbenega sodišča ob zahtevani uporabnini za tožničin solastni delež 7/8 nepremičnine ni relevantno dejstvo, da je sporno lastništvo preostalega solastnega deleža 1/8 in to sporno dejstvo ni ovira za presojo utemeljenosti zahtevka, ker je predmet te pravde in tožbenega zahtevka le vrednost (plačilo) koristi za uporabo tožničinega solastnega deleža 7/8 nepremičnine. Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo uporabljati skupaj z drugimi solastniki sorazmerno svojemu idealnemu deležu (prvi odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika), imetnik (oziroma lastnik) stvari pa lahko od tistega, ki njegovo (torej tujo) stvar uporablja v svojo korist, zahteva nadomestitev koristi, ki jo je imel od uporabe te tuje stvari (198. člen Obligacijskega zakonika).

7Po presoji pritožbenega sodišča izpodbijani sklep temelji na napačnem materialno pravnem izhodišču glede predmeta te pravde, na pravilno uporabo materialnega prava pa sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

8V točki 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedeni razlogi glede na zgoraj obrazloženo niso nejasni in tudi niso sami s seboj v nasprotju, zato ni utemeljen pritožbeni očitek o obremenjenosti izpodbijanega sklepa z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo drugih morebitnih bistvenih kršitev, na katere mora samo poziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP).

9Tožnica je s pritožbo uspela, zato ji je toženka dolžna povrniti nastale potrebne stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

10Izpodbiti sklep je sklep procesnega vodstva, sodni postopek v obravnavani zadevi pa se je pričel 18. 7. 2014, to je pred uveljavitvijo Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015), ki je začela veljati in se uporabljati 10. 1. 2015. Hkrati pa se je sodni postopek začel po uveljavitvi Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008), zato je o odvetniških stroških za vložitev pritožbe odločeno po tedaj veljavnem ZOdvT, kakor določa drugi odstavek 20. člena OT.

Priglašeni stroški za nagrado so priglašeni na napačni pravni podlagi, saj so priglašeni po OT, ki ni pravilen materialni predpis glede na začetek tega pravdnega postopka.

11Po tar. št. 3220 ZOdvT pa znaša nagrada za sestavo pritožbe 50,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT znaša 20 % nagrade, to je 10,00 EUR, 22 % DDV po tar. št. 6007 ZOdvT pa znaša 13,20 EUR in sodno takso za pritožbo je tožnica plačala v višini 33,00 EUR. Tožničine potrebne stroške pritožbenega postopka je tako pritožbeno sodišče priznalo v višini 106,20 EUR in toliko stroškov ji mora povrniti toženka v roku 15 dni po prejemu tega sklepa.

12Toženki so tudi nastali stroški z vložitvijo odgovora na pritožbo, ki jih je tudi zaznamovala in zahtevala njihovo povrnitev. Ker pa je tožnica uspela s pritožbo, mora toženka sama kriti svoje stroške, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).