VSRS Sklep I R 111/2016

Predlog se zavrne.

1Pred Okrožnim sodiščem v Kopru teče pravdni postopek zaradi ugotovitve lastninske pravice.

2Toženca sta 24. 10. 2016 podala predlog za delegacijo pristojnosti s prilogami. Pojasnjujeta, da sta zahtevala izločitev sodnice, ki sodi v konkretni zadevi. Ta je zato, ker na narok 26. 8. 2016 na kraju samem niso pristopili ne tožnika ne njun pooblaščenec, sklenila, da se ostali dokazi ne izvedejo in se narok zaključi ter izda sodba na podlagi stanja spisa, nato pa je po zaključku naroka ob približno 10.45 nedopustno vršila telefonski pogovor s pooblaščencem tožnikov, in sicer tudi o tem, kako doseči ponovno obravnavo. Po tem pogovoru je čez nekaj dni sklenila, da se obravnava ponovno odpre, ker naj bi se pisanje tožnikov z dne 6. 7. 2016 nanašalo izključno na dokazni predlog ogleda na kraju samem, ne pa tudi na ostale dokaze. Opozarjata, da se je sodnica 26. 8. 2016 osebno prepričala, da tožnikov ni bilo nikjer v bližini, in da sta to, da ne bosta pristopila na narok tega dne, tožnika dejansko navedla v svojem dopisu sodišču z dne 6. 7. 2016. Tako postopanje sodnice je evidentno kršenje procesnega zakona (peti odstavek 282. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ter obenem izrazito neobjektivno ter pristransko ravnanje. Nikakor ne more biti dopustno, da se sodnik o zadevi pogovarja po telefonu; za to so predvidene pisne in elektronske vloge. Zgrožena toženca sta z vlogo z dne 7. 9. 2016 predlagala, da se sklep o ponovnem odprtju obravnave prekliče in izda sodbo na podlagi stanja spisa, sicer pa zahtevala izločitev sodnice zaradi suma o pristranskem postopanju in dogovarjanju s pooblaščencem tožnikov. Prav tako sta zahtevalo pribavo posnetka telefonskega pogovora med sodnico in pooblaščencem tožnikov z dne 26. 8. 2016. Ker se vse do 3. 10. 2016 ni zgodilo nič, sta vložila nadzorstveno pritožbo. Zahtevo za izločitev sodnice je predsednica Okrožnega sodišča v Kopru zavrnila (sklep Su 8/2016 z dne 4. 10. 2016), pri čemer ni razumljivo, zakaj ta pred to odločitvijo ni pribavila podatkov o spornem telefonskem pogovoru. To še kako vzbuja dvom v objektivnost postopanja same predsednice sodišča, kar pomeni, da se dvom v nepristranskost sodnika (sodišča) začne raztezati na celotno sodišče. Zaradi tega sta toženca podala zahtevo za izločitev sodeče sodnice in predsednice Okrožnega sodišča v Kopru ter obenem predlagala, naj Višje sodišče v Kopru iz opisanih razlogov predlaga Vrhovnemu sodišču RS, da za obravnavanje konkretne zadeve določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predsednica Višjega sodišča v Kopru je to zahtevo zavrgla. Očitno dejstvo, da za Okrožno sodišče v Kopru in Višje sodišče v Kopru ni nesprejemljivo, da se določeni odvetniki s sodnikom dogovarjajo po telefonu o konkretni pravdni zadevi in pri tem očitno dosežejo spremembo sodne odločitve, vzbuja tožencema občutek, da nista in ne bosta deležna poštenega, objektivnega in nepristranskega sojenja. Zato predlagata, da Vrhovno sodišče RS za obravnavanje konkretne zadeve določi Okrožno sodišče v Ljubljani ali drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru.

3Predlog ni utemeljen.

4Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Delegacija pristojnosti pa je tudi pomemben procesni institut za zagotavljanje pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS, katere objektivni vidik temelji na zahtevi, da mora sodišče pri ravnanju v posamezni zadevi tudi navzven ustvarjati oziroma ohranjati videz nepristranskosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP so na primer okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo (celotnega) sodišča, vendar te, ki jih navajata predlagatelja, niso takšne.

5Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Vrhovno sodišče je že velikokrat obrazložilo, da strankin negativen odnos in nezaupanje do sodišča, ki ga gradi na neodobravanju postopanja tega sodišča v konkretnem postopku (ali drugih zadevah in postopkih, v katerih je bila udeležena), ne pomenita razlogov za delegacijo pristojnosti. V okvir preizkusa obstoja razlogov iz 67. člena ZPP namreč ne spada preverjanje utemeljenosti sklicevanja na domnevne napake in nezakonitosti v dosedanjem postopku (ali drugih postopkih, v katerih je bila stranka udeležena); za odpravo teh ima stranka na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute (v okviru tistega postopka). Prav tako iz prakse Vrhovnega sodišča jasno izhaja, da je zagotovitvi subjektivne nepristranskosti sojenja v prvi vrsti namenjen institut izločitve sodnika (primerjaj 70. člen ZPP in naslednje),¹ ne pa delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" namreč zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in utemeljujejo (vsesplošen) dvom v nepristranskost celega sodišča, ne zgolj posameznega sodnika.

6Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Kopru. Vrhovno sodišče je zato neutemeljen predlog za delegacijo zavrnilo.

¹ Dvom o nepristranskosti posameznega sodnika je lahko le podlaga za njegovo izločitev.