UPRS Sodba IV U 99/2016-8

Tožba se zavrne.

1Finančna uprava Republike Slovenije je z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke, št. DT 4934-50292/2016-1 04 z dne 6. 4. 2016, zoper dolžnika A.A., začela postopek davčne izvršbe dolgovanega zneska obveznosti, na podlagi izvršilnih naslovov navedenih v izreku tega sklepa, v skupni višini 195,73 EUR. Določila je način izvršbe z rubežem dolžnikovih denarnih prejemkov, ki jih prejema pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

2Drugostopenjski organ, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za upravni postopek na II. stopnji s področja carinskih in davčnih zadev, je pritožbo tožnika zoper sklep zavrnil, izpodbijani sklep pa v 4. točki izreka spremenil tako, da je preimenoval izvršilni naslov za obveznost pod zaporedno številko 2 tako, da pravilno glasi plačilni nalog za plačilo sodne takse.

3Tožnik v tožbi oporeka izpodbijani odločitvi ter navaja, da ga je sodišče v času reševanja zadeve oprostilo plačila sodne takse, ki se izterjuje, zato sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi. Tudi v dopolnitvi tožbe, ki jo je podal na podlagi v vednost posredovanega odgovora na tožbo tožene stranke z dne 6. 9. 2016 navaja, da bi zaradi oprostitve plačila sodne takse sodišče moralo njegovi tožbi ugoditi.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve obeh upravnih odločb. Kot pavšalne in neizkazane ocenjuje tožnikove navedbe, da ga je sodišče v času reševanja pritožbe oprostilo plačila sodne takse, saj tožnik za te trditve ni ponudil nobenih dokazov. Pojasnjuje, da je bilo že v pritožbenem postopku ugotovljeno, da je tožnik izvršilni naslov, plačilni nalog za plačilo sodne takse, št. DT 71010-1455/2012-9 (04-122-15) z dne 26. 7. 2013, izpodbijal z enakim ugovorom, ki ga je Davčni urad Celje s sklepom št. DT 71010-1455/2012-11 (04-122-15) z dne 10. 3. 2014 zavrnil. Zahteva za sodno varstvo zoper ta sklep je bila zavrnjena s sodbo Okrajnega sodišča v Celju, št. ZSV 347/2014 z dne 26. 11. 2014. Zadevni plačilni nalog je tako že postal pravnomočen in izvršljiv. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5Tožba ni utemeljena.

6Po presoji sodišča sta sklep in odločba tožene stranke pravilna in zakonita, izhajata iz podatkov v upravnih spisih ter imata oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicujeta. Upravni organ prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel utemeljene razloge za svojo odločitev, katere je dodatno obrazložil upravni organ druge stopnje. Sodišče je zato v celoti sledilo njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sodišču - v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi navedbami pa še dodaja:

7Davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi na podlagi prvega odstavka 143. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti je odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. V obravnavanem primeru je izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi plačilni nalog za plačilo sodne takse, št. DT 71010-1455/2012-9 (04-122-15) z dne 26. 7. 2013, ki je postal pravnomočen 2. 12.2014. Tožnik navedene obveznosti, plačila sodne takse, ni izpolnil.

8Sodišče ugotavlja, da tožnik s tožbo nasprotuje izpodbijanemu sklepu zato, ker meni, da ta njegova obveznost ne obstoji. Zatrjuje, da je bil oproščen plačila sodne takse, za kar ima dokazilo odvetnica in sodišče. Sodišče tožniku pojasnjuje, da njegova trditev ni utemeljena. Listinam upravnega spisa je namreč priložena tudi sodba ZSV 347/2014 z dne 26. 11. 2014, s katero je Okrajno sodišče v Celju tožnikovo zahtevo za sodno varstvo zoper sklep št. DT 71010-1455/2012-11 (04-122-15) z dne 10. 3. 2014, s katerim je bil zavrnjen ugovor zoper sporni nalog, zavrnilo kot neutemeljeno. Navedeno pomeni, da je sporni plačilni nalog postal pravnomočen in izvršljiv in je bila njegova izterjava utemeljena.

9Tudi sicer sodišče tožnika opozarja, da po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe. Prav zato tožnikova zatrjevanja ne morejo biti predmet presoje v postopku davčne izvršbe in ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi in jih lahko tožnik uveljavlja le pri organu, ki je izdal izvršilni naslov.

10Glede na navedeno, in ker v zadevi ni bil sporen obstoj izvršilnih naslovov navedenih v 1., 3. in 4. točki seznama izvršilnih naslovov, je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.