VSRS Sklep I R 34/2017

Predlog se zavrne.

1Med pravdnima strankama je v teku pravdni postopek zaradi ugotovitve, da sta tožnika skupna lastnika nepremičnin parc. št. 962/19 in 962/20, obe k. o. X., do deleža 1/1. V navedeni zadevi je predsednik Okrožnega sodišča v Celju z odredbo Su 15/2016 z dne 5. 1. 2016 odredil, da se pristojnost za sojenje z Okrajnega sodišča v Celju prenese na Okrajno sodišče v Šentjurju.

2Okrajno sodišče v Šentjurju Vrhovnemu sodišču na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlaga delegacijo pristojnosti, in sicer (nazaj) na Okrajno sodišče v Celju. Navaja, da so vse stranke in pooblaščenec tožnikov iz Celja, toženkin pooblaščenec pa iz Laškega, poleg tega se v okolici Celja nahajata tudi obe nepremičnini, ki sta predmet spora. Prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Celju bi optimalno in ekonomsko olajšal izvedbo postopka s čim manjšimi stroški za stranke ter omogočil lažjo udeležbo in sodelovanje na narokih vsem udeležencem v postopku.

3Predlog ni utemeljen.

4Predsednik okrožnega sodišča lahko prenese pristojnost za sojenje v določenem številu zadev ali vrsti zadev med okrajnimi sodišči, ki so organizacijske enote tega okrožnega sodišča. Prenos pristojnosti se objavi v letnem razporedu sodišča, s katerega in na katerega se prenese pristojnost v določeni vrsti zadev (četrti odstavek 105.a člena Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS).

5Prenos krajevne pristojnosti na podlagi citirane določbe ZS je ukrep sodne uprave za izenačitev obremenitev med sodišči in odpravo sodnih zaostankov. V slovenskem sistemu krajevnih pristojnosti, ki temelji na personalnem kriteriju (prvi odstavek 46. člena ZPP), je z vidika pravdnih strank v idealnih razmerah praviloma najbolj ekonomično, da se postopek opravi pri krajevno pristojnem sodišču. Prenos krajevne pristojnosti po 105.a členu ZS ima lahko zanje določene neugodne posledice (npr. višji potni stroški), vendar ga upravičujejo sistemski razlogi, ki državi nalagajo, da sprejme ukrepe za reševanje zadev brez nepotrebnega odlašanja. Za stranko takšen ukrep konkretno pomeni, da se skrajša čas reševanja zadeve in zagotavlja sojenje v razumnem roku.

6Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Prenos pristojnosti lahko torej predlaga sodišče ali stranka. V konkretni zadevi stranka sama predloga ni podala, zato je razloge, ki jih navaja sodišče, mogoče presojati po merilu, ki se glasi: ali je na splošni ravni postopek pred sodiščem, ki se nahaja 17 km od prebivališča tožnikov in 12 km od sedeža toženke, do te mere otežen, da je upravičeno (ekonomično) sprožiti postopek po 67. členu ZPP in posledično nato tudi prenesti pristojnost. Odgovor je prima facie negativen.¹

7Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

¹ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I R 23/2017 z dne 9. 3. 2017.