VSL Sklep IV Cp 1742/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Tožnik je zahteval s tožbo, da naj se v matični register vpiše, da je oče mld. A. A. Tožbo je vložil zoper otrokovo mater in njenega bivšega zakonca. Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom P 230/2017-IV-6 z dne 27. 3. 2017 pozvalo na dopolnitev oziroma popravo tožbe tako, da pravilno označi toženo stranko, da oblikuje pravilen tožbeni zahtevek ter sodišču predloži še en izvod tožbe s prilogami. Ker tožnik v odrejenem roku osmih dni od prejema navedenega sklepa tožbe ni dopolnil, jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo.

2Tožnik je proti takšni odločitvi vložil pravočasno laično pritožbo, v kateri je navedel, da sklepa, s katerim ga je sodišče pozvalo na dopolnitev tožbe, ni prejel. V nadaljevanju navaja, da je priznal očetovstvo, da je bil pri Upravni enoti prekinjen postopek priznanja očetovstva in bil napoten na pravdo za izpodbijanje očetovstva. Navedel je še, da je tožba potrebna zato, ker otrokova mama ni bila razvezana od bivšega moža več kot 300 dni pred rojstvom otroka, čeprav že več kot tri leta živita ločeno.

3Vsak od tožencev je vložil odgovor na pritožbo, v katerima pritrjujeta tožnikovi pritožbi.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnik temelji tožbo na določilu 99. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa, da lahko tisti, ki misli, da je oče otroka, izpodbija očetovstvo tistega, ki po tem zakonu velja za otrokovega očeta. Tožnik bi torej moral vložiti tožbo, da drugi toženec ni oče mladoletnega otroka in tožbo uperiti ne le proti bivšemu možu otrokove matere in njej ampak tudi proti otroku. Tožnik je torej napačno oblikoval tožbeni zahtevek, ko je zahteval, da se ga vpiše v matični register kot očeta mladoletne A. A. Predpostavka za vpis je namreč izpodbito očetovstvo tistega, ki po zakonu velja za otrokovega očeta.

6Prvostopenjsko sodišče je na podlagi prvega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zahtevalo od tožnika, da tožbo dopolni oziroma popravi. V izreku sklepa je natančno označilo pomanjkljivosti tožbe in ga v razlogih tudi podučilo, kako naj jih odpravi. Hkrati ga je opozorilo, da mora tožbo izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko (prvi odstavek 106. člena ZPP) in pozvalo, da naj predloži sodišču še en izvod tožbe s prilogami. Opozorilo ga je tudi, da bo tožbo zavrglo, če ne bo odpravil navedenih pomanjkljivosti. Navedeni sklep je sodišče prve stopnje vročilo tožniku 13. 4. 2017, hkrati z vročitvijo sklepa P 230/2017-IV-5 z dne 24. 3. 2017, s katerim ga je oprostilo plačila sodne takse. Da je tako, izhaja iz podatkov v spisu, mdr. tudi iz vročilnice na kateri je tožnikov podpis, da je prejel oba navedena sklepa. Listine v spisu torej izkazujejo neutemeljenost tožnikovega pritožbenega očitka, da sklepa, s katerim je bil pozvan na dopolnitev tožbe, ni prejel. Ker tožnik ni postopal po navedenem sklepu in v odrejenem roku osmih dni, ni odpravil pomanjkljivosti tožbe, je sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP tožbo zavrglo, saj je bila neprimerna za obravnavo. Tožnik bo torej moral svojo pravico uveljavljati z novo, pravilno oblikovano tožbo.

7Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).