UPRS Sodba IV U 136/2016-15

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Upravna enota Mozirje je zavrnila zahtevo A.A. (tožnika v tem sporu), za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo hleva za krave molznice in koritastega silosa, na parcelni številka 159/1 in 160 k.o. ... V obrazložitvi navaja celoten potek postopka s pritegnitvijo stranskih udeležencev v postopek za izvedbo ustne obravnave dne 11. 1. 2016 ter določbe Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki v 66. členu določa pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja. V tem primeru je pravna podlaga Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Mozirje (v nadaljevanju Odlok), ki se na podlagi 118. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji uporablja tudi za to občino. Parceli 159/1 in 160 k.o. ... sta v delu, kjer je predviden objekt določeni s podrobnejšo namensko rabo z oznako A-prvo območje kmetijskih zemljišč in le delno stavbno zemljišče-C (samo skrajni severozahodni del parcele, kjer ni predvidena gradnja). Odlok v 8. členu določa, da na prvem območju kmetijskih zemljišč niso dovoljene gradnje, nadzidave, dozidave, rekonstrukcije in spremembe namembnosti objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji: stanovanjske hiše, hlevi, silosi, strojne lope, kozolci, čebelnjaki, rastlinjaki, vendar samo v sklopu obstoječih kmetij in vrtnarij, ko gre za zaokrožitev obstoječega funkcionalnega zemljišča.

2Sporno v zadevi je, ali je gradnja hleva in koritastega silosa, kot je predvidena v PGD skladna s prostorskim aktom oziroma ali bodo novi objekti, skladno z 8. členom Odloka locirani v okviru zaokrožitve obstoječega funkcionalnega zemljišča. Navaja, da ne obstoji več definicija funkcionalnega oziroma stavbi pripadajočega zemljišča z prenehanjem Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Ta termin je bil zamenjan s terminom gradbena parcela, ki je tudi z ZGO-1B ukinjen. Ugotovljeno je iz obstoječih evidenc, da za to kmetijo k objektu ni bilo določeno funkcionalno zemljišče. Iz parcel, ki je sestavni del vodilne mape izhaja, da sta nova objekta locirana med 80 in 100 m jugovzhodno od obstoječe kmetije A. Razvidno je, da so novi objekti bližje večstanovanjskim objektom v vasi, kot domači stanovanjski hiši in obstoječi kmetiji. Med obstoječo kmetijo in novo lokacijo se nahaja tudi občinska cesta JP767421. Izgradnja hleva in koritastega silosa tako ne predstavlja zaokrožitve funkcionalnega zemljišča kmetije.

3Tožnik je bil seznanjen z ugotovitvami upravnega organa, s katerimi se ne strinja. Po mnenju tožnika je gradnja skladna z določilom 8. člena Odloka glede na soglasje s strani Občine Rečica ob Savinji v smislu 7. in 8. člena Odloka z dne 18. 3. 2016. Občina med drugim pojasnjuje, da je bilo soglasje izdano zato, ker meni, da kadar v naselju v okviru objektov kmetije in sosednjih objektov ni več razpoložljivega prostora, se lahko takšen objekt zgradi na robu naselja. V nadaljevanju upravni organ še razlaga, da ne gre za obvezno razlago občine tega odloka, zato se ne more upoštevati. Tudi ni mogoče upoštevati mnenja KGZ B. z dne 24. 12. 2015 o lokaciji novega hleva na prvem območju kmetijskih zemljišč, ker je predvidena gradnja izven funkcionalnega zemljišča oziroma ne bo šlo za zaokrožitev obstoječega funkcionalnega zemljišča kmetije. V nadaljevanju še odgovarja na očitke tožnika kot investitorja, da mu je bilo pred vložitvijo vloge pred izdajo gradbenega dovoljenja zagotovljeno, da je gradnja spornih objektov dovoljena.

4S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega upravnega organa in odgovarja na pritožbene navedbe tožnika.

5Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja določbo 8. člena Odloka, ki navaja, da je bil ves čas postopka zaveden s strani občine, češ da njegova nameravana gradnja ustreza vsem predpisom in da ne bo imel nobenih težav. Tako je Občina Rečica ob Savinji dne 3. 9. 2015 izdala celo soglasje iz katerega izhaja, da daje soglasje za gradnjo hleva za krave molznice in koritastega silosa v smislu 7. in 8. člena Odloka. V dopisu Občina Rečica ob Savinji z dne 18. 3. 2016 navaja, da so soglasje izdali, ker menijo, da kadar v naselju v okviru objektov, kmetije in sosednjih objektov ni več razpoložljivega prostora, se lahko takšen objekt zgradi na robu naselja. Taka je bila tudi praksa izvajanja tega PUP-a in do sedaj ni bilo nikoli vprašanje okoli tolmačenja njegovega 8. člena. Namen sprejetja PUP je bil, da omogoča gradnjo in razvoj kmetijstva. Imetje investitorja se nahaja v samem centru ..., kjer stojijo objekti, kmetije in sosednje stavbe drug od drugem in je najbližja lokacija zato travnik na parcelnih številkah 159/1 in 160 k.o. ... Nobena od izpodbijanih upravnih odločb ne pove, zakaj nameravana gradnja pravnemu terminu ''zaokrožitev obstoječega funkcionalnega zemljišča'' ne sledi. Tudi dopis občine z dne 18. 3. 2016, v katerem naj bi navedla, da naj bi investitorja že na začetku, preden se je odločil za postopek izdaje gradbenega dovoljenja opozorila, da naj lokacijo nameravane gradnje uskladi z lastniki sosednjih zemljišč, ne spremeni dejstva, da je ta občina več mesecev prej in sicer dne 3. 9. 2015 investitorju izdala soglasje, da je nameravana gradnja skladna z 8. členom Odloka. Zatrjuje, da ni bil opozorjen s strani občine, da naj lokacijo gradnje uskladi z lastniki sosednjih zemljišč in bi moral upravni organ od občine zahtevati listinsko dokazilo, da je takšno zahtevo dejansko podal. Namen Odloka, še posebej določila 8. člena je, da v povezavi z ZKZ omogoča gradnja kmetijskih objektov in je v primeru prostorske stiske to razumljivo tudi na robu naselja.

6Sklicuje se tudi na ustavno varovano pravico do enakega varstva pravic in ker odločba ne razlaga zakaj hleva ni mogoče graditi ob obstoječi kmetiji, se oblastni organ o tem sploh ni opredelil. Neobrazložena je tudi navedba upravne enote na strani 5 odločbe, ko navaja, da naj bi bila investitor in projektant B.B. seznanjena z določbami 8. člena Odloka in da je bila investitorju oktobra 2015 vrnjena projektna dokumentacija z naročilom, da naj jo uskladi z veljavnim prostorskim aktom. Gre za neresnične in neizkazane trditve upravnega organa, ki je ni odpravil drugostopenjski organ.

7Določilo 8. člena Odloka pa je tudi v neskladju ZKZ, katerega namen je varstvo kmetijskih zemljišč in njihovo upravljanje. Izpostavlja določilo 3.č člena ZKZ, kot tudi dejstvo, da omejitve, to je termina ''zaokrožitve funkcionalnega zemljišča'' celoten ZKZ ne pozna in ga kot takšnega tudi ne ureja. Zato je takšna omejitev prestroga in v nasprotju s takrat veljavnimi določbami ZKZ. Izpodbijana odločba Odloka tudi ni v skladu s 67. in 71. členom Ustave, ki določata, da le zakon in ne podzakonski predpis lahko uredi način pridobivanja in uživanja lastnine, posebne pogoje za uporabo zemljišč ter posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Takšen Odlok kot splošni predpis občine torej ne more določati pogojev, ki bi mimo zakona lastniku omejevali uživanje in rabo njegova zemljišča.

8Tožnik je, glede na to, da ni bilo nobenih dejanskih, kaj šele pravnih podlag za sprejeto odločitev mnenja, da mu je bila zahteva za izdajo gradbeno dovoljenje nezakonito zavrnjena. Predlaga, da sodišča opravi glavno obravnavo, na njej izvede vse dokaze in odloči, da se izpodbijana odločba odpravi. Zahteva tudi, da se mu povrnjeno vsi stroški postopka. Podrejeno predlaga, da se izpodbijani upravni odločbi odpravita in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek ter da se mu povrnejo stroški tega postopka.

9V odgovoru na tožbo zelo podrobno ponovno navaja celoten potek postopkov od vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in vse listinske dokaze, ki so bili izvedeni in razlaga 8. člen Odloka. Odgovarja tudi na vse tožbene navedbe, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

10Stranke z interesom v tem sporu (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), C.C., Č.Č., D.D. in E.E. v odgovoru na tožbo zavračajo tožbene navedbe kot neutemeljene in predlagajo, da sodišče tožbo investitorja zavrže, podredno da se tožba zavrne in da mu naloži plačilo stroškov postopka. Tožbo je treba zavreči zato, ker tožnik s tožbo napada drugostopenjsko odločbo, to pa je nedopustno. Odločba tega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, ni odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva. Zato ne more biti predmet izpodbijanega akta.

11V nadaljevanju, če bi sodišče vsebinsko odločalo se sklicuje na pravilnost uporabe 8. člena Odloka ter razlaga vse predpise, na katere se sklicuje tožnik. Odgovarja na vse tožbene navedbe in vztraja pri tem, da je izpodbijana odločba zakonita in s tem pravilna.

12Tožba ni utemeljena.

13Predmet presoje zakonitosti tem upravnem sporu je odločba, s katero je upravna enota zavrnila zahtevo tožnika za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo hleva za krave molznice in koritastega silosa na parcelni številki 159/1 in 160 k.o. ..., ker je ugotovila, da projekt ni izdan v skladu prostorskim aktom, kar je po 1. točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1 eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.

14Dopustni posegi v posameznih enotah urejana so določeni v prej navedem Odloku, ki je veljaven prostorski akt na območju Občine Rečica ob Savinji v skladu s 118. členom Statuta te občine. Nesporno med strankami postopka je, da sta zemljišči s parcelama 159/1 in 160 k.o. ..., kot to izhaja iz kartografskega dela Odloka in Prostorskega informacijskega sistema občine v delu, kjer je predviden objekt, določeni s podrobnejšo namensko rabo z oznako A-prvo območje kmetijskih zemljišč in le delno stavbno zemljišče-S. Odlok v 8. členu določa, da so na prvem območju kmetijskih zemljišč dovoljene gradnje, nadzidave, dozidave, rekonstrukcije in spremembe namembnosti objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijskih proizvodnji, stanovanjske hiše, hlevi, silosi, strojne lope, kozolci, čebelnjaki, rastlinjaki, vendar samo v sklopu obstoječih kmetij in vrtnarij, ko gre za zaokrožitve obstoječega funkcionalnega zemljišča. To pomeni, da gre samo za vprašanje ali je predvidena gradnja skladna s prostorskim aktom oziroma z 8. členom tega Odloka in locirana v okviru zaokrožitve obstoječega funkcionalnega zemljišča.

15Kot že ugotavlja prvostopenjski upravni organ pojma funkcionalnega zemljišča in gradbenega parcele po pravni zakonodaji ni več. Nesporno med strankami postopka tudi je, da funkcionalno zemljišče ni bilo na obstoječi kmetiji A. (parc. št. 14, *28/1, *28/2 in *168 vse k.o. ...) nikoli določeno. Iz vseh listin upravnega spisa, zapisnika in projektne dokumentacije pa nedvomno izhaja, da gradnja ni predvidena v sklopu obstoječe kmetije, temveč je od nje oddaljena skoraj 100 m. Med to kmetijo in nameravano gradnjo se nahajajo stanovanjski objekti treh drugih lastnikov in celo druga kmetija. Med temi objekti oziroma kmetijo je cesta in med obstoječo kmetijo investitorja in lokacijo nameravane gradnje stoji poleg vsega še kmetija četrtega lastnika (hlev s konji in kozolec). Takšno dejansko stanje pa prav gotovo nakazuje na to, da pri nameravani gradnji objektov ne gre za zaokrožitev večjega funkcionalnega zemljišča, kot ga določa 8. člen Odloka. Navedeno določbo Odloka je treba zelo restrektivno razlagati, glede na to, da gre za določeno izjemo od sicer prepovedane gradnje oziroma posega na A-prvih območjih kmetijskih zemljišč. Tega dejstva pa ne spremeni tudi dano soglasje Občine Rečica ob Savinji, ki je samo eden izmed dodatnih pogojev, če bi upravni organ ugotovil, da gre pri nameravani gradnji v tem primeru za zaokrožitev obstoječega funkcionalnega zemljišča.

16Ker navedeni pogoj, ki ga določa 8. člen Odloka ni izpolnjen in ta predstavlja pravno podlago za izdajo gradbenega dovoljenja poleg ostalih zakonsko predpisanih pogojev po določbi 66. člena ZGO-1, se sodišče ni spuščalo v razlago ostalih tožbenih ugovorov, ker za odločitev v tem postopku niso pravno relevantni.

17Sodišče ni sledilo predlogu za opravo glavne obravnave, ker je dejansko stanje med strankami nesporno in gre samo za razlago materialnega predpisa (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

18Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.