VSL Sklep I Cp 2997/2016

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsak od udeležencev nosi svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo mejo med parcelami 1309/0, 232/2 in 232/1, vse k.o. x, tako, da poteka od točke A (obstoječ mejnik s kovinskim sidrom) do točke B (mejnik s kovinskim sidrom in plastično kapo) preko točk C do M (mejniki s kovinskimi sidri in plastičnimi kapami); (2) odločilo, da je vrednost spornega predmeta nižja od 4.000,00 EUR, (3) odločilo, da je skica geodetske meritve z izvedenskim poročilom mag. J. D. z dne 9. 7. 2016 sestavni del sklepa, (4) odločilo, da skupne stroške postopka nosita predlagatelja do polovice in nasprotni udeleženec do polovice, in (5) da predlagatelja in nasprotna udeleženca nosijo vsak svoje stroške postopka.

2Zoper sklep se pritožuje prvi nasprotni udeleženec (v nadaljevanju nasprotni udeleženec), druga nasprotna udeleženka se ne pritožuje¹ .

3Nasprotni udeleženec uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, pred drugim sodnikom.

Sodišče prve stopnje ni dopustilo zaslišanja nasprotnega udeleženca in mu je onemogočilo, da bi lahko odgovoril na (neresnično) izpovedbo predlagatelja. Zaradi nepravilne uporabe 286. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb postopka, ki jo je nasprotni udeleženec uveljavljal že na naroku 14. 4. 2016. Sodišče ni obrazložilo, zakaj ni upoštevalo izpovedb prič, ki jih je predlagal prvi nasprotni udeleženec in priče M. M. o poteku meje. Ni razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na skici izvedenca je spremenjena kultura, in sicer je izvedenec kulturo "gozd" spremenil v kulturo "zemljišče", česar sklep ne obrazloži in predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 14. člena ZPP

Nepravilno in zmotno je ugotovljeno dejansko stanje. Sklep dokazno oceno opre le na izpovedbe prič, ki so najbližji sorodniki predlagateljev in so pristranske. Predlagateljev stric F. K. ni bil zaslišan na kraju samem in tudi ni vedel, kje naj bi meja potekala. Iz izpovedbe te priče in pisne izjave V. E. je razvidno, da ni bilo mejnih znamenj ob poti (kolovozu), kot to trdijo priče predlagatelja, saj so bila mejna znamenja lahko le po katastrski meji, ki so jo obnovili v letu 1957. Meja se kasneje ni urejala. Priča S. M. se je iz vasi odselil že leta 1983, kasneje se je vračal le še kot turist in mu stanje glede meje ni poznano. Izpovedbe prič V. M., J. M., M. B. in S. M., da je meja potekala po poti - kolovozu so neverodostojne, saj je izkazano, da do leta 1985 na trasi sedanje poti ni bilo kolovoza, bila je le steza, po kateri se je dalo hoditi peš in ni bila mogoča vožnja. Sklep ne pojasni, zakaj ne verjame priči M. M. Gre za revirnega gozdarja, ki po več kot dvajsetih letih dela zagotovo dobro pozna lastniške meje med posameznimi zemljišči v svojem revirju. Sklep mu neutemeljeno odreka verodostojnost z utemeljitvijo, da ne more vedeti za starost posekanih debel, ker za to nima ustreznega strokovnega znanja. Priče nasprotnega udeleženca, ki so skladno potrdile navedbe prvega nasprotnega udeleženca glede poteka sporne meje, so brez razmerja do strank in so zato verodostojnejše. Nepravilna je ugotovitev sklepa, da je prvi nasprotni udeleženec celo umaknil predlog na GURS, gre le za neresnično trditev predlagatelja. Napačen je zaključek sklepa, da sta imela predlagatelja posest zemljišča na delu, kjer je bilo zajetje vode. Iz izpovedi prič in strank je jasno, da sta imela le služnost zajetja vode. Obrazložitev sklepa glede posekanih debel, označenih na skici izvedenca z D1 do D18, je brez podlage in v nasprotju s podatki spisa. Ne drži, da prvi nasprotni udeleženec ni vedel, kdaj in kje so bila debla sekana. Nasprotno, na kraju samem dne 7. 6. 2016 se je izjasnil takoj za predlagateljem, revirni gozdar pa je kot resnične potrdil njegove izjave. Pri oceni verodostojnosti strank bi moralo sodišče upoštevati tudi dogodke, ki so se zgodili po zaključku obravnave. Gre za postopek vznemirjanja lastninske pravice, ki se pri naslovnem sodišču obravnava v postopku P 82/2016, ko je predlagatelj (v navedeni zadevi toženec) posegel v zemljišče nasprotnega udeleženca preko meje, ki je bila določena 24. 6. 2015 v navzočnosti obeh strank. Navedena zadeva bi se zagotovo končala tako, kot se je na prvi stopnji končala obravnavana zadeva, če nasprotni udeleženec ne bi takoj ustavil predlagatelja. Nasprotni udeleženec je sečnjo v letu 2015, ko je meja postala odkrito sporna, opravil zato, ker se je ustrašil predlagateljevega načina prisvajanja zemlje. Revirni gozdar mu je najprej posek odobril, ko pa je predlagatelj gozdarju sporočil, da je del zemljišča sporen, je posek dreves odklonil. Ni se mogoče zanesti na dokaz, steklovino pod nekim kamnom, glede katerega je predlagateljica sama povedala, da jo je dala pod skalo v letu 2015, torej že v času mejnega spora.

Predlagateljeva mati ni mogla biti dobroverna posestnica spornega prostora in dobrovernosti tudi ni mogla prenesti na predlagatelja. Kot je povedala priča F. K. (brat I. M.), je bila navzoča v letu 1957, ko so označevali mejo, za katero je predlagatelj ob zaslišanju izpovedal, da mu jo je pokazala mati. Zagotovo mu je pokazala katastrsko mejo. Predlagatelj ni izkazal dobre vere glede posesti spornega zemljišča. Z ugotovitvijo dobrovernosti posesti predlagateljev sklep napačno uporabi materialno pravo.

4Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila, se obrazloženo opredelila do pritožbenih očitkov, predlagala njeno zavrnitev in priglasila stroške.

5Pritožba ni utemeljena.

6V predmetnem postopku sta predlagatelja zatrjevala, da (posestno) mejo med njuno (gozdno) parcelo 232/2 in parcelo nasprotnega udeleženca 232/1 predstavlja kolovoz, ki se nadaljuje po vlaki, nasprotni udeleženec pa, da meja poteka po katastrski meji.

7Neutemeljen je pritožbeni očitek procesne kršitve (nepravilne uporabe 286. člena ZPP), ki je po pritožbeni trditvi v tem, da sodišče ni dopustilo zaslišanja nasprotnega udeleženca. Slednjega je sodišče prve stopnje zaslišalo na narokih 22. 12. 2015 in 24. 3. 2016. Zatrjevano bistveno kršitev je nasprotni udeleženec uveljavljal na naroku 14. 6. 2016, ker sodišče med zaslišanjem priče A. M. ni dovolilo (list. št. 93 spisa²), da odgovori na priči postavljeno vprašanje: "Koliko debel ste takrat posekali³." O tem bi se sicer nasprotni udeleženec lahko izrekel že ob predhodnih zaslišanjih, sicer pa kasneje ponovnega zaslišanja ni niti predlagal. V predmetnem postopku sklep določa mejo, zato označba kulture spornega zemljišča v skici izvedenca (spremenjena kultura "gozd" v kulturo "zemljišče") ni odločilnega pomena. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da sklepa ni mogoče preizkusiti oziroma, da ni obrazložen in ni podana očitana procesna kršitev. Z drugimi pritožbenimi očitki pritožba v bistvenem graja dokazno oceno sklepa, kar predstavlja kvečjemu pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa uveljavljene bistvene kršitve določb postopka.

8Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in pravilno uporabilo materialno pravo. Dokazna ocena, s katero pritožbeno sodišče soglaša, upošteva metodološke napotke 8. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZPP. Pravilno je uporabljeno tudi materialno pravo.

9Materialnopravno podlago za odločitev v predmetnem postopku predstavljata 77. in 78. člen SPZ, ki določata kriterije, po katerih sodišče uredi mejo v nepravdnem postopku. SPZ kot temeljni kriterij za ureditev meje določa kriterij močnejše pravice, ki ga pravilno uporabi izpodbijani sklep.

10Izpodbijani sklep zavzame stališče, da sta predlagatelja dokazala, da sta najmanj od leta 1988 dalje, ko sta postala lastnika (prej pravna prednica), izvrševala (več kot 10 let) na spornem prostoru nemoteno dobroverno lastniško posest vse do spora, ki je nastal v letu 2015.

11Nosilni argumenti sklepa za zavzeto stališče so, (1) da katastrska meja ni vidna v naravi in so na liniji katastra smreka, večji kamen in v njegovi bližini še dva kamna, vsi brez oznak, (2) da je na spornem zemljišču vodno zajetje, glede katerega ni bilo nikoli sporov in sta ga uporabljala in vzdrževala predlagatelja oziroma pravna prednica, (3) da sta leta 2014 (po žledolomu) na spornem zemljišču čistila in pospravljala predlagatelja, (4) da na kraju samem pokazani panji dreves in oznake na smrekah kažejo, da sta predlagatelja (pravna prednica) izvrševala posest do kolovoza, ki sta ga štela za naravno mejo, in (5) da je nasprotni udeleženec v letu 2015 sekal (ob kolovozu) brez odkazila gozdarja (panj na skici izvedenca označen z D14).

12Neutemeljen je pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava, ker predlagatelja nista izkazala dobre vere glede posesti spornega dela zemljišča. Dobra vera se domneva, zato bi v pritožbi prvič zatrjevano nedobrovernost moral dokazati nasprotni udeleženec. Trditve v pritožbi, s katerimi izkazuje nedobrovernost predlagateljeve matere (in s tem predlagatelja, ki je sporno zemljišče pridobil od nje), nasprotni udeleženec v pritožbi podaja prvič, ne da bi izkazal, zakaj brez svoje krivde tega ni storil že pred sodiščem prve stopnje. Gre za nedopustno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13Sklep ima prepričljive in jasne razloge, zakaj verjame predlagateljema in njunim pričam in ne nasprotnemu udeležencu in njegovim pričam, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša.

14Zaključki sklepa temeljijo na ugotovitvah na ogledu kraju samem, in sicer na pokazanih panjih dreves in označbah na smrekah (v skici izvedenca označeno od D1 do D18). Predlagatelj je za panje, ki jih je pokazal na ogledu 7. 6. 2016, vedel kdaj so sekali, tako kot je povedal že ob predhodnih zaslišanjih. Nasprotni udeleženec pa je ob (predhodnih) zaslišanjih trdil, da od leta 1990 ni sekal nihče, kar se je izkazalo za neresnično. Glede pokazanih panjev bodisi ni znal časovno opredeliti, od katerega njihovega poseka so, bodisi glede na pokazano mesto, niso ustrezali zatrjevanemu (gre za panje, za katere je nasprotni udeleženec trdil, da so od poseka za potrebe razširitve kolovoza). Ugotovitvi sklepa, da sta predlagatelja na spornem zemljišču sekala po žledolomu leta 2014, pritožba konkretizirano ne nasprotuje. Prepričljiv je argument sklepa, da vse do leta 2015, ko je nasprotni udeleženec prejel (geodetsko) skico in videl kje poteka kataster, ni bilo spora in je nasprotni udeleženec leta 2015 (očitno) z namenom, da dokaže, da je zemljišče njegovo⁴, sekal (na črno) brez odkazila gozdarja⁵. Temu dejstvu sklep pripiše ustrezno težo. Na posekani smreki je bilo (po trditvah predlagateljev in njenih prič) mejno znamenje, mejna znamenja pa so, kot ugotavlja sklep na (še obstoječih) smrekah (na skici izvedenca označenih D15 - D18), ki so v nadaljevanju vlake. Ugotovitvi sklepa, da katastrska meja, za katero se zavzema nasprotni udeleženec, v naravi ni vidna, pritožba ne nasprotuje. Nedvomno v prid pravilnosti odločitve sklepa govori tudi dejstvo, da je na spornem zemljišču vodno zajetje. Pritožbeno sklicevanje, da sta predlagatelja na tem delu spornega zemljišča imela le služnost zajetja vode, je nedopustna pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožba ne izkaže opravičljivega razloga, da nasprotni udeleženec tega ni navajal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sklicevanje na izpovedbe prič in udeležencev ne predstavlja upravičenega razloga, saj po utrjenem stališču sodne prakse, dokazi pomanjkljivih trditev ne nadomeščajo. V njihovih izpovedbah pa tudi sicer ni podlage za pritožbeno stališče. Brez podlage v izvedenih dokazih je pritožbena trditev, da je bil kolovoz izdelan šele leta 1985⁶. Ne drži pritožbena trditev, da je bila prej le steza, po kateri se je dalo hoditi le peš in ni bila mogoča vožnja, s čimer pritožba poskuša prikazati, da so priče (predlagatelja) neresnično izpovedovale. Nasprotni udeleženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje sam navajal, da so po stezi les vlačili s konji, in da so leta 1985 v gozdu uporabljali enaka vozila kot že 20 let pred tem, to je konjsko vprego in kakšen manjši traktor. Neupravičen je pritožbeni očitek, da so si predlagateljeve priče o pomembni okoliščini, to je mejnih znamenjih ob poti (kolovozu) povsem nasprotne. Iz izpovedbe priče F. K. in (pisne) izjave V. E., ki ju izpostavlja pritožba, slednje ne izhaja. Priča F. K. (zaslišan na obravnavi 14. 4. 2016) je povedal, da je videl, da so bila (v letu 1957, ko so se gozdne meje označile po drevesih) drevesa označena takoj pod vlako. V. E. pa je le opisoval, kako je v letu 1957 potekalo označevanje gozdnih mej. Izpovedba priče F. K., da je meja potekala po vlaki, ni brez dokazne vrednosti, kot hoče prikazati pritožba, ker meje ni pokazal v naravi (zaslišan je bil na sodišču) in tudi ne zato, ker ni vedel dolžine vlake. Sklep nosilne razloge za zavzeto stališče gradi na (še obstoječih) panjih dreves in smrekah (na skici izvedenca označenih z D1 do D18), pokazanih ob ogledu na kraju samem dne 7. 6. 2016 (8., 9. stran obrazložitve sklepa).

15Pri presoji prepričljivosti izpovedb nasprotnega udeleženca in predlagatelja, kje in kdaj se je sekalo, upošteva tudi (njuni) izpovedbi na predhodnih narokih (v povezavi z drugimi dokazi) in ne le, kar sta povedala in pokazala na kraju samem dne 7. 6. 2016, kot se sklicuje pritožba. S pavšalnim pritožbenim očitkom, da je izpoved predlagatelja o času in načinu poseka lesa na sporni površini splošna in nezanesljiva ter v nasprotju z ostalimi dokazi. Pritožba ne vzbuja dvoma o pravilnosti dokaznih zaključkov sklepa. Neutemeljen je pritožbeni očitek o "za ta mejni postopek prirejenem dokazu", saj steklovine (pokazane na ogledu 7. 6. 2016), ki jo je predlagateljica dala leta 2015 pod skalo, ki jo je odstranil nasprotni udeleženec, sklep ne upošteva niti v prid predlagateljicama niti v prid nasprotnemu udeležencu. Z izpostavljanjem zgolj določenih delov izpovedb prič (neupoštevaje celotne izpovedbe) pritožba ne uspe vzpostaviti dvoma o pravilnosti dokazne ocene. Sorodstveno razmerje prič s predlagateljem, njihovim izpovedbam samo po sebi ne jemlje dokazne vrednosti, zatrjevanega nasprotja med njimi pa pritožba ni uspela izkazati. Izpodbijani sklep ustrezno obrazloži, zakaj ne sledi priči M. M. (6. stran obrazložitve), in je ugotovitev sklepa, da navedeni nima strokovnega znanja za oceno starosti panjev, le en izmed razlogov.

16Dogajanje po zaključku obravnave na pravilnost odločitve nima vpliva, zato se pritožbeno sodišče glede pritožbenih trditev o postopku P 82/2016⁷ ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

17Po navedenem uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

18Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen. Nasprotni udeleženec ni upravičen do povračila svojih stroškov za odgovor na pritožbo, ker v nepravdnem postopku vsak udeleženec sam trpi svoje stroške (prvi odstavek 35. člena ZNP).

¹ Del sporne meje, ki se na S in J delu (v tromeji) dotika parcele 1309, k.o. x (last ...), je bil sporazumno dogovorjen (na skici izvedenca označene točke A, L in M).
² Iz zapisnika je razvidno, da je zavrnitev predloga sodišče utemeljilo s tem, da je nasprotni udeleženec že bil zaslišan in da bo lahko pooblaščenec predlagal dodatno zaslišanje in povedal razloge, zakaj predlaga dodatno zaslišanje.
³ Vprašanje se nanaša na predhodno izpovedbo priče, da je spomladi leta 2014, ko je bil žledolom, pomagal očetu sekati na spornem zemljišču (pod kolovozom).
⁴ Nasprotni udeleženec v pritožbi sam navaja, da je leta 2015 meja "postala odkrito sporna".
⁵ Na skici izvedenca označen panj D14, fotografija A12.
⁶ Po ugotovitvi sklepa (8. stran obrazložitve) je J. J. (oče nasprotnega udeleženca) tega leta kolovoz razširil.
⁷ Slednji se sicer niti ne nanaša na (neupoštevanje) v predmetnem postopku določene meje.