Uredba o državnem prostorskem načrtu za avtocestni priključek Kranj sever

(1)S to uredbo se sprejme državni prostorski načrt za avtocestni priključek Kranj sever (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Grafični del državnega prostorskega načrta je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 2995.

(3)Državni prostorski načrt je v februarju 2026 pod št. 23017 izdelalo podjetje ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d. o. o.

(1)Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj s spremljajočim gradivom v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora na Mestni občini Kranj.

(3)Za državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

(4)Oznake, navedene v 5., 6., 7., 9., 11., 21. in 25. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo te prostorske ureditve: – avtocestni priključek Kranj sever na avtocesti A2 (Podtabor–Kranj–Ljubljana), – ureditve pripadajoče in prilagoditve obstoječe prometne in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij, – ureditve varstva okolja, – krajinske ureditve na območju avtocestnega priključka, – drugi ukrepi in ureditve, povezani z načrtovanimi ureditvami.

(1)Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v teh katastrskih občinah: – k. o. Britof (2105): 412/13, 674/4, 798, 866, 867, 870, 875, 876, 877, 1935, 1940, 1944, 1949, 1953, 1954, 1963, 1970; – k. o. Primskovo (2120): 952/11, 953/9, 953/11, 953/12, 953/13, 954/2, 954/3, 955/1, 955/2, 1091/3, 1091/4, 1091/5, 1091/134, 1132/2, 1132/3, 1143, 1145/1, 1147, 1152, 1153, 1154, 1155, 1156, 1157, 1158, 1160, 1161, 1172, 1174, 1196, 1197, 1198, 1203, 1204/1, 1204/2, 1204/3, 1204/4, 1204/5, 1257, 1259, 1353.

(2)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list št. 3).

(1)Avtocestni priključek Kranj sever se uredi v km 3 + 820 odseka 0607 oziroma v km 3 + 825 odseka 0007 avtoceste A2 kot polovična deteljica s temi priključnimi kraki: – krak A dolžine 345 m, – krak B dolžine 325 m, – krak C dolžine 275 m, – krak D dolžine 300 m.

(2)Priključni kraki potekajo z zaviralnih oziroma pospeševalnih pasov avtoceste in se navezujejo na regionalno cesto R1-210. Uredijo se kot enosmerno vozišče širine 6,00 m. Na območju preme se uredijo odstavne niše širine 3,50 m.

(3)Med km 3 + 510 in km 4 + 180 se uredita pospeševalna in zaviralna pasova v dolžini 270 m za kraka A in D ter v dolžini 250 m za kraka B in C z razširitvijo obstoječega odstavnega pasu na 4 m. Bankina se uredi s širino 2 m. Skupna širina vozišča avtoceste na območju pospeševalnih in zaviralnih pasov vključno z ločilnim pasom znaša 32 m. Vertikalni potek razširitve sledi obstoječemu poteku.

(4)Na regionalni cesti R1-210/1107 Preddvor–Kranj (Primskovo) se za priključevanje priključnih krakov uredita krožišči K1 in K2 z zunanjim premerom 45 m. Na obeh krožiščih se uredijo obojestranski hodniki za pešce in kolesarje. Vodenje kolesarjev in pešcev se prilagodi celoviti rešitvi urejanja peš in kolesarske povezave med Britofom in Kranjem.

(5)Vzdolž severovzhodne strani avtoceste in delno ob priključnem kraku D se v dolžini približno 273 m izvede oporna konstrukcija.

(6)Zgornji, strmejši del vkopne brežine avtoceste ob protihrupni ograji A2_PHO_23 se zaščiti s kamnom v betonu.

(7)Žična ograja se, kjer ni protihrupnih ograj, postavi na vrhu vkopnih brežin.

Uredita se makadamski dostopni poti od odstavnih niš ob priključnih krakih C in B do ponikalnih lagun. Makadamska dostopna pot s kraka C se podaljša do prestavljene bazne postaje.

(1)Oblikovanje obcestnega prostora se prilagaja obstoječim krajinskim prvinam, vrstni sestavi in v prostoru značilnim oblikam vegetacije ter zahtevam prometne varnosti.

(2)Oblika in robovi obcestnih brežin in vkopov so blagi, njihovi prehodi v okoliški teren se oblikujejo zvezno.

(3)Območje med priključnimi kraki in avtocesto se gosto zasadi, s čimer se delno nadomestijo izkrčene površine in okrnjene funkcije gozda. Uporabi se pester izbor avtohtonih rastlinskih vrst, prilagojenih obcestnim rastiščnim razmeram (odpornost proti suši, rezi, soljenju). V kar največjem obsegu se uporabijo drevesne in grmovne vrste, značilne za HT 41.2A11 ilirska gradnova belogabrovja v notranjosti. Zasaditev ne sme posegati v svetli profil cest in ogrožati varnosti prometa.

(4)Otoka obeh krožišč se zatravita in po potrebi zasadita z grmovnimi vrstami. Prostor v otokih obeh krožišč se lahko oblikuje tudi tako, da se vanj postavijo objekti, ki prispevajo k prepoznavnosti okoliškega prostora. Pri oblikovanju prostora v otokih obeh križišč se ne sme ogrožati prometna varnost in se upoštevajo predpisi s področja projektiranja cest.

(5)Brežine vkopov in nasipov se zasadijo z grmovnimi vrstami. Uporabijo se nezahtevne grmovne vrste.

(6)Na območju njivske krajine se izvede ploskovna zasaditev s setvijo travne mešanice, v kateri so srednje in počasi rastoče vrste.

(7)Na območjih posegov v sklenjeni gozd se sanira gozdni rob v širini 5 m vzdolž ohranjene gozdne vegetacije. Zasaditev se oblikuje iz avtohtonega drevja in grmovnic, ki ustvarjajo stopničasto obliko gozdnega roba oziroma postopni prehod s kmetijskih ali urbanih površin v gozd. Pri izvedbi sanacije se smiselno uporabljajo tudi določbe 18. člena te uredbe.

(8)Oporna konstrukcija se izvede v kamniti škarpi ali pa se obloži s kamnito oblogo iz avtohtonih materialov. Njena vidna izpostavljenost se ublaži z uporabo vegetacije.

(9)Protihrupne ograje se na obeh straneh oblikujejo v skladu s sodobnimi oblikovalskimi načeli ter glede na urbano in krajinsko podobo prostora tako, da se čim bolje vključujejo v okolje ter se oblikovno navezujejo na bližnje že izvedene protihrupne ograje. Prehodi med protihrupnimi ograjami različnih višin so zvezni.

(10)Pri oblikovanju zasaditve se upoštevajo zahteve po odmikih od vozišča in vodov gospodarske javne infrastrukture.

(11)Vse zasaditve se izvedejo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Za travne površine se uporabijo semena avtohtonih traviščnih združb.

(12)Z začasnimi objekti in ureditvami se čim manj posega v reliefno zgradbo.

(1)Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so: – projektiranje in gradnja posameznih križanj, vzporednih potekov, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del spremljajočega gradiva državnega prostorskega načrta, ter v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja, – trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur, – odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki se ne uporabljajo več.

(2)Novogradnje in prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in priključki nanjo ter vsa križanja z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, list št. 2.2).

(1)Obstoječi način odvodnjavanja avtoceste se ne spreminja. Odsek kanala za odvajanje padavinskih vod med km 3 + 970 in km 4 + 185 se prestavi za približno 3 m proti severozahodu. Obcestni jarki se prestavijo na rob cestišča, zaradi česar se podaljšajo navezave in prestavijo vtočni jaški. V območju priključevanja priključnih krakov na avtocesto se izvedejo nove navezave jarkov prek lovilcev olja na glavno odvodno cev v ločilnem pasu avtoceste.

(2)Priključni kraki se odvodnjavajo disperzno v obcestne jarke, ki se navežejo prek lovilcev olja v obcestne jarke avtoceste ter nadalje z vpadnimi jaški na obstoječi sistem odvodnjavanja avtoceste. Jarek pred lovilcem olja je v funkciji zadrževanja.

(3)Krožišči K1 in K2 na regionalni cesti se odvodnjavata kontrolirano s sistemom požiralnikov s požiralniškimi zvezami do kanala za odvajanje padavinskih vod in te se prek lovilcev olja iztekajo v ponikalni laguni, ki se uredita med priključnimi kraki in avtocesto.

(4)Pri načrtovanju dimenzij infrastrukture za odvajanje padavinskih vod se upošteva morebitno povečanje zmogljivosti odvodnje zaradi pričakovanih podnebnih sprememb.

(1)Cestna razsvetljava se uredi vzdolž priključnih krakov in na obeh krožiščih na regionalni cesti. Cestna razsvetljava omogoča prilagajanje gostoti prometa. Napajanje se izvede s priključnimi omaricami, ki se napajajo iz nizkonapetostnega distribucijskega omrežja.

(2)Pri načrtovanju, gradnji in obnovi razsvetljave se upoštevajo predpisi s področja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(1)Uredi se nizkonapetostno (NN) elektroenergetsko omrežje, in sicer tako: – na jugozahodni strani avtoceste se vod NN prestavi na rob novega cestišča, – na severovzhodni strani avtoceste se ukine vod NN do obstoječe bazne postaje in se spelje vod NN do prestavljene bazne postaje, – na severovzhodni strani avtoceste se izvede vod NN za novi priključek cestne razsvetljave, – na severovzhodni strani avtoceste se izvede vod NN do prestavljenega portala za elektronsko cestninjenje.

(2)Med gradnjo se z armiranobetonskimi ploščami varuje prenosni plinovod R29 na odseku prečkanja vzhodnega priključnega kraka regionalne ceste v krožišču K2.

Vodovod, ki prečka avtocesto v km 3 + 860, se prestavi v km 3 + 832, pri čemer se prečkanje avtoceste izvede s podvrtanjem, ob tem se na obeh straneh avtoceste izvede vodovodni jašek.

(1)Kablovoda elektronskih komunikacij, ki potekata na obeh straneh avtoceste, se prestavita na rob novega cestišča.

(2)Obstoječi portal za elektronsko cestninjenje (ECS-056) se iz km 3 + 970 prestavi v km 4 + 300. Portal za elektronsko cestninjenje se priključi na nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje in kablovod elektronskih komunikacij.

(3)Bazna postaja »Britof« upravljavca Telekom Slovenije, d. d. se prestavi vzporedno z avtocesto iz km 3 + 860 v km 3 + 410. Bazna postaja se priključi na nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje in kablovod elektronskih komunikacij.

(4)Obstoječi optični kabel do obstoječe bazne postaje se prestavi ob rob cestišča in podaljša do prestavljene bazne postaje.

(1)Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z lomnimi točkami in tehničnimi elementi za prenos meje območja kot meje parcel v naravo, ki je v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list št. 3).

(2)Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

O začetku gradnje se najmanj deset dni prej pisno obvesti pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter se ji med gradnjo omogoči stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.

Za obnovo z deli prizadetih površin se uporabi zemljina, ki ne vsebuje živih delov tujerodnih rastlinskih vrst. Izvajalec izvede vse potrebne ukrepe, da se prepreči vnos invazivnih tujerodnih vrst z gradbeno mehanizacijo ali zemeljskim izkopom, uporabljenim na gradbišču. Če so na območju posega invazivne tujerodne vrste, se med posegom v celoti odstranijo (koreninski sistem in nadzemni deli) ter oddajo zbiralcu odpadkov ali izvajalcu njihove obdelave. Po končanih delih se ogolele površine takoj intenzivno zatravijo.

(1)Rodovitna zemlja se odrine in loči po horizontih oziroma plasteh. Velikost površine hkrati odrinjenih plasti se omeji z možnostjo vnovične uporabe oziroma začasnega hranjenja, ločeno po plasteh, tako da se ohranita rodovitnost in količina prsti. Neonesnaženi zgornji in spodnji sloji tal se v kar največjem obsegu uporabijo na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe. Izdela se načrt ravnanja z rodovitno zemljo.

(2)Višina začasno shranjenega rodovitnega dela tal je lahko do 1,5 m. Ob časovno krajšem začasnem shranjevanju je ta višina lahko tudi do 2,5 m oziroma tolikšna, da gradbena in transportna mehanizacija ne tlačita začasno shranjenega rodovitnega dela. Če je čas začasnega shranjevanja rodovitnega dela tal daljši od treh mesecev, se lokacija začasnega shranjevanja za preprečitev zapleveljenja ter vodne in vetrovne erozije ustrezno oblikuje in zatravi.

(3)Zagotovi se dostop do kmetijskih zemljišč med gradnjo in po njej.

(4)Preprečijo se nenadzorovani prevozi po kmetijskih zemljiščih.

(5)Vsa gradbena dela, ki bi lahko ovirala kmetijsko pridelavo, se izvajajo izven obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil in morajo omogočati nemoteno kmetijsko dejavnost.

(6)Ob ugotovitvi poslabšanja stanja kmetijskih zemljišč med gradnjo in obratovanjem prostorske ureditve se zagotovijo dodatni zaščitni ukrepi, ki preprečijo nadaljnje slabšanje stanja, vzpostavi se prvotno stanje kmetijskih zemljišč, njihovim lastnikom pa se zagotovi nadomestilo za izpad dohodka za čas, ko na kmetijskih zemljiščih še ni vzpostavljeno prvotno stanje.

(7)Na ali v tla se posega le v obsegu in do globine tal, ki sta nujno potrebna. Tla se kar najmanj prekrivajo z neprepustnimi materiali.

(8)Z začasnimi objekti in ureditvami se čim manj posega v reliefno zgradbo.

(9)Zagotovijo se sprotno utrjevanje brežin in urejanje površinskega odtoka ter utrditev končno oblikovanih brežin za preprečitev erozije.

(10)Depresije, nastale zaradi posedanja zemljine, se izravnajo z nasutjem neonesnažene rodovitne zemlje.

(11)Pri vzdrževanju brežin avtocestnega priključka in strojnem čiščenju plevela ni dovoljeno uporabljati fitofarmacevtskih sredstev.

(12)Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela ocena onesnaženosti tal.

(1)Pri krčitvah gozda se drevesna in grmovna vegetacija odstranita v kar najmanjšem obsegu. Pred začetkom del se ustrezno zaščitijo gozdni rob, živice in posamezna drevesa tako, da se preprečijo nepotrebne poškodbe.

(2)Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov se opravita v skladu s predpisi s področja sečnje in varstva pred požarom v naravnem okolju. Drevje, predvideno za posek, se pred posekom označi, kar opravi pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove Slovenije po pridobitvi potrebnih dovoljenj za gradnjo in po natančni zakoličbi avtocestnega priključka. Pri sečnji drevja se dosledno upoštevajo ukrepi za varstvo pred podlubniki. Sanacija gozda se izvede v skladu z določbami 7. člena te uredbe.

(3)Obsipanje stoječega gozdnega drevja med gradnjo ali po dokončanih delih ni dovoljeno. Gradbeni odpadki, nastali pri gradnji, se ne smejo začasno skladiščiti v gozdu ali gozdnem prostoru.

(4)Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi se v kar največjem obsegu ohranjajo obstoječe dostopne poti do gozda in gozdne prometnice.

Za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi se izvedejo ti ukrepi: – vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziva ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje; – med gradnjo se zagotovijo ustrezno opremljena mesta za skladiščenje nevarnih snovi z neprepustno lovilno skledo ustrezne prostornine, ki ob razlitju, razsipu ali drugih nezgodah omogoči zajem teh snovi in prepreči iztok v tla. Skladiščni prostor se zaščiti pred atmosferskimi vplivi, prepreči se tudi dostop nepooblaščenim osebam. Za skladiščenje nevarnih snovi ali kemikalij se uporablja originalna embalaža; – pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorpcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, potrebna v primeru nenadzorovanega odtekanja goriva ali olja iz polnega največjega rezervoarja; – prevoz nevarnih snovi se izvaja s tehnično brezhibnimi vozili z ustrezno zavarovanimi nepoškodovanimi rezervoarji; – izkopi se izvajajo v suhem vremenu; – za primer izjemnih dogodkov se izdela poslovnik za takojšnje ukrepanje; – v primeru nesreče je treba zagotoviti hitro obveščanje in ukrepanje pristojnih interventnih služb; – vsaka izlita ali izgubljena količina izlitja se natančno evidentira.

Med gradnjo se preprečujejo emisije prahu z območja gradbišča, začasnih lokacij gradbiščnih naprav in prevoznih poti.

(1)Obratovanje gradbišča in gradbiščni transport se omejita na dnevno obdobje.

(2)Za obrabno plast vozišča se uporabi asfalt, ki zmanjšuje raven hrupa pri viru.

(3)Izvedejo se te protihrupne ograje: – PHO-1_1: dolžine 379 m, višine 5,5 m, vzdolž severovzhodne strani avtoceste in odseka priključnega kraka D, – PHO-1_2: dolžine 128 m, višine 4,5 m, ob premi priključnega kraka D, – PHO-1_3: dolžine 68 m, višine 3,5 m, ob krožišču K2, – PHO-2_1: dolžine 105 m, višine 5,5 m, vzdolž jugozahodne strani avtoceste, – PHO-2_2: dolžine 112 m, višine 4,0 m, ob zahodnem odseku priključnega kraka A, – A2_PHO_23 (zamenjava obstoječe): dolžine 117 m, višine 5,5 m, vzdolž jugozahodne strani avtoceste.

(4)Ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se preveri potreba po izvedbi dodatne pasivne protihrupne zaščite za zaščito s hrupom preobremenjenih stavb z varovanimi prostori, in sicer na stavbah ob Jezerski cesti št. 124b, 124c, 124h, 124g, 126, 128, 130, 130c,132, 136, 136a, 138 in 138a ter na Britof št. 127 in 127A.

(5)Če to dopuščata organiziranost in potek gradnje, se prostorske ureditve iz tretjega odstavka tega člena izvedejo v najzgodnejši fazi izvajanja gradbenih del, pasivna protihrupna zaščita pa do začetka intenzivnega izvajanja gradbenih del.

Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se izvedejo v eni etapi.

(1)Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je podrobni program spremljanja stanja. Zavezanec za spremljanje stanja med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavci, v skladu z načrtom upravljanja in vzdrževanja.

(2)Zemeljska dela in sanacija tal morajo potekati pod nadzorom pedologa oziroma strokovnjaka s področja varstva tal z ustreznimi referencami. Preverjata se pravilnost ravnanja z izkopanimi sloji tal glede na načrt ravnanja z izkopanimi sloji tal ter izvedba oziroma uspešnost sanacije degradiranih tal in drugih omilitvenih ukrepov v povezavi s tlemi.

(3)Najmanj tri leta se spremlja uspešnost zasaditve na območju med priključnimi kraki in avtocesto. Spremljanje izvaja pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove Slovenije. V primeru neuspešne zasaditve se predlagajo alternativne drevesne in grmovne vrste oziroma potrebna dodatna negovalna dela.

(4)Najmanj tri leta po končanih delih se spremlja pojav invazivnih tujerodnih vrst in te se ob pojavu nemudoma odstranijo. Spremljanje stanja izvaja oseba, seznanjena s problematiko invazivnih rastlinskih vrst.

(5)Pri zemeljskih delih ter sečnji obstoječe vegetacije in vzpostavljanju nove kot del nadzora gradnje sodeluje krajinski arhitekt z ustreznimi referencami ter preverja izvedenost oziroma uspešnost zasaditev v skladu s projektom izvedenih del. Na podlagi izdelanega projekta izvedenih del se ugotovi skladnost rešitev in s projektom obratovanja opredeli vzdrževanje vegetacije. Ob upoštevanju garancijskih pogojev se po potrebi izvedejo dodatne ali nadomestne zasaditve.

(6)Med največjo intenzivnostjo zemeljskih del se izvajajo meritve koncentracije delcev PM10 na območjih, kjer je pričakovana onesnaženost zaradi gradnje največja. Program spremljanja vplivov na zrak mora biti časovno usklajen z načrtom gradbenih del ter vključuje tudi nadzor nad emisijami gradbene mehanizacije in začasnih gradbiščnih naprav na celotnem območju gradbišča in nadzor ukrepov za omejevanje prašenja na gradbišču in s prevoznih poti med gradnjo.

(7)Med gradnjo se izvaja nadzor nad skladnostjo uporabljene gradbene mehanizacije in strojev s predpisi s področja emisij hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem. Izvedejo se meritve hrupa med pripravljalnimi in intenzivnimi gradbenimi deli pri gradbišču in v stavbah z varovanimi prostori, najbližjih prevoznim potem. Ob ugotovljeni povečani obremenitvi okolja zaradi hrupa se postavijo začasne ograje za preprečevanje širjenja hrupa z gradbišča.

(8)Izvede se obratovalni monitoring hrupa med obratovanjem avtocestnega priključka Kranj sever z računsko oceno obremenitve okolja s hrupom na podlagi podatkov o gostoti prometa, hitrosti vožnje in obrabni prevleki vozišča ter izvedbo meritev celotne obremenitve s hrupom kot posledice emisije vseh virov hrupa. Prvo ocenjevanje hrupa se izvede najpozneje v petnajstih mesecih po odprtju avtocestnega priključka Kranj sever za promet.

(1)Gradbišče se vključno z začasnim skladiščenjem gradbenih odpadkov in lokacijami za shranjevanje izkopov do uporabe uredi na območju državnega prostorskega načrta. Gradbišče se zavaruje. Prepreči se poškodovanje sosednjih zemljišč. Prevoz gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala se izvajata po obstoječi cestni infrastrukturi.

(2)Gradbišče mora biti organizirano tako, da so zagotovljeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev morebitnega onesnaženja tal zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi ter da je v primeru nezgod predvideno in zagotovljeno takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Uredi se nadzorovana odvodnja z gradbišča.

(3)Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdelajo načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, dokumentacija s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, nastalega med gradbenimi deli na gradbišču, ter podrobni načrt gradbišča, skladišč materiala, parkirišč in pretakališč, vključno z načrtom poteka prometa in prevoznih poti med gradnjo, ki jih ne bi bilo mogoče urediti na območju državnega prostorskega načrta in ki se izberejo tako, da kar najmanj prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve. Če je treba med gradnjo vzpostaviti dodatne začasne prevozne poti, se pri njihovem umeščanju upoštevajo značilnosti zemljišča, po uporabi pa se morebitne poškodbe sanirajo ali denarno nadomesti nastala škoda.

(4)Ob izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se predvidijo ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov. Na gradbišču se z odpadki ravna v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.

(5)Po končanih delih se na območjih gradbišč zunaj načrtovanih stalnih objektov ali ureditev vzpostavi prvotno stanje v skladu s projektno dokumentacijo celovite rekultivacije in sanacije vseh območij opuščenih zemljišč po končani gradnji. Sanacija tal mora upoštevati obstoječe talne horizonte raščenega terena v okolici in obstoječo zasaditev z avtohtono vegetacijo.

(1)Poleg obveznosti, navedenih v 23. in 24. členu te uredbe, so obveznosti investitorja tudi: – na območju Kranjsko-Sorškega polja v mestni občini Kranj zasaditi avtohtone drevesne vrste z namenom povečanja zelene infrastrukture na eni lokaciji ali več lokacijah s skupno površino 2,5 ha, – severozahodno od avtocestnega priključka Kranj sever na avtocesti postaviti portal za elektronsko cestninjenje ter ga priključiti na nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje in kablovod elektronskih komunikacij, – zaradi celovitosti protihrupne zaščite najpozneje do začetka obratovanja avtocestnega priključka Kranj sever postaviti tudi protihrupne ograje na obeh straneh avtoceste med km 3 + 190 in km 3 + 547: A2_PHO_22, dolžine 84 m, višine 4,5 m, na desni strani avtocestnega odseka Kranj zahod– Kranj vzhod, A2_PHO_26, dolžine 131 m, višine 4,5–5,0 m, na levi strani avtocestnega odseka Kranj zahod–Kranj vzhod, PHO-3-0007, dolžine 268 m, višine 3,0 m, na desni strani avtocestnega odseka Kranj zahod–Kranj vzhod, in PHO-4-0607, dolžine 250 m, višine 3,0 m, na levi strani avtocestnega odseka Kranj zahod–Kranj vzhod, – na Jezersko cesto se ne posega, med gradnjo pa le tako, da je omogočen stalni dostop do zemljišč in objektov ob Jezerski cesti, – pred gradnjo obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter njihove varovalne pasove, – pravočasno obveščati prebivalce o morebitnih omejitvah prometa, – zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih zemljišč, – narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, in izvesti rekonstrukcijo teh cest v skladu s predpisi, ki urejajo področje cest.

(2)Investitor pripravi ustrezne razmejitve, predloži potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in zagotovi izvedbo primopredaje vseh zemljišč in gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest, ne prevzame v upravljanje, upravljavci pa jih morajo prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

(1)Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, primernejše z oblikovalskega ali funkcionalnega ali okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike.

(2)Ne glede na določbe 12. člena te uredbe se lahko potek odseka vodovoda, ki prečka avtocesto v km 3 + 860, prilagodi celovitemu preurejanju vodovodnega omrežja na območju Britofa in Kranja.

(3)Odstopanja iz prvih dveh odstavkov tega člena ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v pristojnosti katerih posegajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

(1)Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni ti posegi: izvajanje kmetijskih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih, izvajanje gozdarskih dejavnosti na gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za ureditve, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati investitor načrtovanih prostorskih ureditev.

Ne glede na drugi odstavek 1. člena te uredbe se do začetka uporabe storitev za elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja v skladu z zakonom, ki ureja prostor, grafični del državnega prostorskega načrta objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-78/2026 Ljubljana, dne 12. marca 2026 EVA 2026-2560-0011 Vlada Republike Slovenije Klemen Boštjančič podpredsednik