Uredba o spremembah Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog

V Uredbi o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11) se v 1. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Ta uredba ureja postopek in način dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog države oziroma občine v skladu z 10.B poglavjem Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O, 76/23, 24/25 – ZFisP-1, 39/25, 85/25 – ZPJS in 112/25; v nadaljnjem besedilu: ZJF).«. Drugi odstavek se črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

V 2. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(pomen izrazov)«. 1. točka se črta. Dosedanja 2. točka, ki postane 1. točka, se spremeni tako, da se glasi: »1. »Prejemnik sredstev« je v primerih iz 3. poglavja te uredbe oseba iz četrtega odstavka 106.f člena ZJF, ki je odgovorna za vzpostavitev in izvajanje finančnega inženiringa ter dodelitev sredstev končnim prejemnikom sredstev.«. Dosedanja 3. točka postane 2. točka. Dosedanja 4. točka, ki postane 3. točka, se spremeni tako, da se glasi: »3. »Sporazum o financiranju« je pogodba obligacijskega prava, s katero se v primerih iz 106.j člena ZJF uredijo medsebojne pravice in obveznosti med neposrednim uporabnikom državnega proračuna in prejemnikom sredstev za izvajanje finančnega inženiringa.«. Dosedanji 5. in 6. točka postaneta 4. in 5. točka. Dosedanji 7. in 8. točka se črtata. V dosedanji 9. točki, ki postane 6. točka, se za besedo »organizacije« doda vejica. V dosedanji 10. točki, ki postane 7. točka, se za besedo »občin« doda vejica.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Finančni inženiring se lahko izvaja na način: 1. posameznega instrumenta finančnega inženiringa kot posojilni sklad, jamstveni sklad, sklad tveganega kapitala, drug sklad ali posebni podračun znotraj prejemnika sredstev ali 2. holdinškega sklada, vzpostavljenega za izvajanje več posameznih instrumentov finančnega inženiringa.

(2)Posamezni instrument finančnega inženiringa ali holdinški sklad se lahko izvaja v obliki: 1. pravne osebe, ustanovljene izključno s strani prejemnika sredstev in za izvajane finančnega inženiringa v skladu s sporazumom o financiranju, 2. sklada, oblikovanega kot ločeno premoženje, vzpostavljenega izključno s strani prejemnika sredstev in za izvajanje finančnega inženiringa v skladu s sporazumom o financiranju, ali 3. posebnega podračuna znotraj prejemnika sredstev. Sredstva na takšnem podračunu se računovodsko evidentirajo ločeno od drugega poslovanja prejemnika sredstev tako, da je zagotovljeno ločevanje med sredstvi, ki jih vplača neposredni uporabnik državnega proračuna, in sredstvi, ki jih vplača prejemnik sredstev, ter tako, da je zagotovljena časovna evidenca vplačil in izplačil.«.

17. člen se spremeni tako, da se glasi: Neposredni uporabnik državnega proračuna mora v sporazumu o financiranju dogovoriti: 1. ključne elemente finančnega inženiringa iz drugega odstavka 106.g člena ZJF, kar vključuje zlasti: a) namen, splošne in posebne cilje finančnega inženiringa glede na zaznane tržne vrzeli, kazalnike v obliki meril oziroma ciljnih vrednosti za spremljanje napredka, dosežkov in učinkovitosti izvajanja finančnega inženiringa, b) skupni obseg sredstev finančnega inženiringa in znesek proračunskih sredstev, c) način in obliko izvajanja finančnega inženiringa v skladu s prejšnjim členom, č) naložbeno strategijo s strukturo izvajanja finančnega inženiringa, načrtovanimi finančnimi produkti, ciljnimi končnimi prejemniki sredstev, izvedbenimi pogoji, metodologijo izračuna multiplikatorja proračunskih sredstev in njegovo pričakovano vrednostjo, d) program vplačil in porabe vseh sredstev finančnega inženiringa, kar vključuje roke za nakazilo sredstev in način zagotavljanja teh sredstev pri neposrednem proračunskem uporabniku, obdobje prve porabe sredstev, obdobje upravljanja sredstev s končnim rokom in ponovno porabo sredstev, e) način in delež uporabe presežkov ter način in delež udeležbe pri primanjkljaju finančnega inženiringa, kar vključuje tudi navedbo, ali gre za sorazmerno in enakopravno (t. i. pari passu) ali asimetrično udeležbo ali drugačen način uporabe presežkov in udeležbe pri primanjkljaju finančnega inženiringa, f) rok za vračilo proračunskih sredstev, vključno s pogoji, povezanimi z vračilom, kot so obresti in pogodbene kazni v primeru zamude, g) način in rok rednega prenehanja finančnega inženiringa, vključno s strategijo izstopa na ravni posameznega instrumenta finančnega inženiringa, h) okoliščine in način predčasnega prenehanja finančnega inženiringa, politiko prekinitve izvajanja finančnega inženiringa oziroma umika sredstev iz finančnega inženiringa, i) spremljanje izvajanja in poročanje z opredelitvijo minimalnega obsega podatkov in informacij, ki jih mora prejemnik sredstev kadar koli dati na voljo neposrednemu proračunskemu uporabniku, ki je vplačal sredstva, z zahtevo za pojasnilo vzrokov morebitnih odmikov od načrtovanega izvajanja finančnega inženiringa ter za predstavitev načrtovanih in izvedenih aktivnosti, s katerimi se odmiki odpravljajo, z roki za redno poročanje in za hrambo dokumentacije, j) način izvajanja nadzora nad porabo sredstev in izvajanjem finančnega inženiringa; 2. izvajanje dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije; 3. zagotavljanje prepoznavnosti delovanja neposrednega uporabnika državnega proračuna; 4. zagotavljanje učinkovitega sistema notranje kontrole; 5. sistem, ki pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive informacije; 6. obveznost opravljanja neodvisne zunanje revizije po zakonu, ki ureja revidiranje; 7. način spoštovanja pravil državnih pomoči in javnega naročanja; 8. prihodke in odhodke holdinškega sklada ali instrumenta finančnega inženiringa; 9. način uporabe prihodkov od upravljanja prostih sredstev; 10. morebitno nadomestilo za stroške upravljanja v skladu z 22. členom te uredbe; 11. namen uporabe sredstev za izvajanje finančnega inženiringa v skladu z 18. členom te uredbe; 12. način zagotavljanja enakopravne obravnave končnih prejemnikov sredstev; 13. posledice kršitev določb sporazuma o financiranju; 14. minimalne obvezne sestavine pogodbe s končnim prejemnikom sredstev, kot so: a) naziv, naslov, davčna številka in račun končnega prejemnika sredstev, b) holdinški sklad oziroma posamezni instrument finančnega inženiringa, ki je podlaga za sklenitev pogodbe, c) dan začetka in dokončanja projekta, č) višina posojila in načrt vračanja sredstev oziroma višina izdanega poroštva oziroma višina kapitalske naložbe, d) namen za dodelitev sredstev, e) pogoji financiranja, f) podatki, povezani z državnimi pomočmi, če je to potrebno, g) način nadzora s strani prejemnika sredstev nad namensko uporabo sredstev pri končnem prejemniku sredstev, h) dokazila, ki jih mora končni prejemnik sredstev hraniti kot dokaz za namensko uporabo sredstev instrumenta finančnega inženiringa, i) določbe o obvezni pripravi poročil o poteku izvajanja projekta oziroma najmanj določbe o obvezni pripravi zaključnega poročila, j) določilo, da mora končni prejemnik sredstev ob nenamenski uporabi sredstev za izvajanje finančnega inženiringa ta sredstva vrniti, k) zahteve glede dostopnosti dokumentacije o projektu za namen izvajanja nadzora nad namensko uporabo sredstev, l) pogoji za finančno, vsebinsko oziroma časovno spremembo projekta, m) vrste stroškov, ki bremenijo končnega prejemnika sredstev v zvezi s prejetimi sredstvi holdinškega sklada ali instrumenta finančnega inženiringa, n) zahteve glede hrambe dokumentacije o projektu, o) skrbniki pogodbe.«.

18. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Sredstva za izvajanje finančnega inženiringa se lahko uporabijo za nakazila sredstev končnim prejemnikom sredstev, za rezervacije na podlagi pogodb o poroštvih, za nadomestilo za stroške upravljanja pod pogoji iz 22. člena te uredbe in za druge s sporazumom o financiranju iz prejšnjega člena dogovorjene odhodke holdinškega sklada ali instrumenta finančnega inženiringa.

(2)Kot dokazilo o upravičenem namenu uporabe sredstev se šteje pogodba s končnim prejemnikom sredstev, dokazilo o nakazilu sredstev končnemu prejemniku sredstev, pogodba o poroštvu, dokazilo o obračunu nadomestila za stroške upravljanja iz 22. člena te uredbe in morebitna druga dokazila.«.

20. člen se črta.

21. člen se črta.

22. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Neposredni uporabnik državnega proračuna in prejemnik sredstev se lahko dogovorita, da je prejemnik sredstev upravičen do nadomestila za stroške upravljanja (stroški kadrovskih, organizacijskih in tehničnih potreb prejemnika sredstev), če končni prejemniki ne plačajo nadomestila za vodenje in obdelavo posla.

(2)Nadomestilo za stroške upravljanja je lahko v obliki dogovorjene provizije ali temelji na dejanskih stroških.

(3)Nadomestilo za stroške upravljanja na letni ravni ne sme presegati 2 % stanja neodplačanih glavnic posojil, povečanih za še nečrpani znesek posojil v koledarskem letu, oziroma stanja izdanih poroštev za neodplačane obveznosti v koledarskem letu. Ne glede na prejšnji stavek se v primeru finančnega inženiringa, ki se izvaja v obliki sklada tveganega kapitala ali sklada zasebnega kapitala, nadomestilo za stroške upravljanja določi tako kot pri drugih tovrstnih poslih.

(4)Nadomestilo za stroške upravljanja je odhodek holdinškega sklada ali instrumenta finančnega inženiringa, ki vpliva na presežek in primanjkljaj finančnega inženiringa.

(5)Stanje neodplačanih glavnic posojil, povečanih za še nečrpani znesek posojil v koledarskem letu, oziroma stanje izdanih poroštev za neodplačane obveznosti v koledarskem letu iz tretjega odstavka tega člena se izračuna kot povprečje vrednosti teh stanj na vsak zadnji dan meseca v koledarskem letu.«.

V 26. členu se besedilo »1. točke drugega odstavka 106.j člena ZJF« nadomesti z besedilom »četrte alineje drugega odstavka 106.g člena ZJF«.

V 29. členu se v naslovu člena črta beseda »ukrepa«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Postopek likvidacije posameznega instrumenta finančnega inženiringa ali holdinškega sklada se začne: 1. ko poteče čas, za katerega je bil ta vzpostavljen, 2. če katera stranka odstopi od sporazuma o financiranju ali 3. če stranke sporazumno razvežejo sporazum o financiranju.«. Peti in šesti odstavek se črtata.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-396/2025 Ljubljana, dne 17. februarja 2026 EVA 2025-1611-0101 Vlada Republike Slovenije dr. Robert Golob predsednik