Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog

(1)Ta uredba ureja postopek in način dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog države oziroma občine v skladu z 10.B poglavjem Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O, 76/23, 24/25 – ZFisP-1, 39/25, 85/25 – ZPJS in 112/25; v nadaljnjem besedilu: ZJF).

(2)Ta uredba ne velja za postopek in način dodeljevanja sredstev, če sta postopek in način dodeljevanja sredstev določena v posebnem zakonu.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen: 1. »Prejemnik sredstev« je v primerih iz 3. poglavja te uredbe oseba iz četrtega odstavka 106.f člena ZJF, ki je odgovorna za vzpostavitev in izvajanje finančnega inženiringa ter dodelitev sredstev končnim prejemnikom sredstev. 2. »Končni prejemnik sredstev« je pravna ali fizična oseba, ki se ji sredstva iz državnega ali občinskega proračuna dodelijo neposredno ali posredno za izvajanje razvojnega programa ali prednostne naloge države. 3. »Sporazum o financiranju« je pogodba obligacijskega prava, s katero se v primerih iz 106.j člena ZJF uredijo medsebojne pravice in obveznosti med neposrednim uporabnikom državnega proračuna in prejemnikom sredstev za izvajanje finančnega inženiringa. 4. »Razvojni program« je program državnih razvojnih prioritet in investicij, ki predstavlja srednjeročno izvedbeno operacionalizacijo Strategije razvoja Slovenije in vključuje tudi Nacionalni reformni program. 5. »Prednostna naloga« je državna oziroma občinska razvojna prioriteta, ki jo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) oziroma občinski svet določi kot prednostno usmeritev v programu državnih oziroma občinskih razvojnih prioritet in investicij. 6. »Neposredni uporabniki državnega proračuna« so vladni, nevladni in pravosodni državni organi in organizacije, katerih finančni načrti so integralni sestavni del državnega proračuna in so sprejeti kot sestavni del sprejetega proračuna države; 7. »Neposredni uporabniki občinskega proračuna« so občinski organi, občinska uprava, skupna občinska uprava in ožji deli občin, katerih finančni načrti so sestavni del občinskega proračuna in so sprejeti kot sestavni del sprejetega proračuna občine.

Sredstva državnega ali občinskega proračuna za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog države oziroma občine se prejemnikom oziroma končnim prejemnikom sredstev dodeljujejo: - preko javnih razpisov s strani neposrednih proračunskih ali občinskih uporabnikov ali - na podlagi neposredne pogodbe.

(1)Komisijo iz 106.h člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZJF) sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.

(2)Predsednik in člani komisije morajo imeti univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem in najmanj pet let delovnih izkušenj s področja, za katerega se dodeljujejo sredstva.

(3)Predsednik in člani komisije ne smejo biti s prijavitelji ali končnimi prejemniki sredstev interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali v izvenzakonski skupnosti. Za presojo drugih elementov interesne povezanosti se uporablja Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

(4)Vsi člani komisije morajo pred imenovanjem podpisati izjavo, s katero se pod kazensko odgovornostjo zavežejo, da bodo kot zaupne varovali vse podatke, dejstva in okoliščine o prijaviteljih in končnih prejemnikih sredstev, za katere bodo zvedeli pri opravljanju funkcije člana komisije.

Pogoji, merila in roki za dodelitev sredstev morajo biti določeni v javnem razpisu za izbiro prejemnika in končnega prejemnika sredstev, razen v primerih, ko ta uredba določa drugače.

(1)V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo prijaviteljem izdelati popolno vlogo za dodelitev sredstev (v nadaljnjem besedilu: vloga).

(2)Neposredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna mora v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev, in ki jih mora izpolnjevati vloga, da se šteje kot formalno popolna.

(3)Poleg sestavin javnega razpisa iz 106.i člena ZJF mora razpisna dokumentacija vsebovati tudi: 1. podatke o razvojnem programu ali prednostni nalogi, ki je predmet prijave na javni razpis; 2. navodila prijaviteljem za izdelavo vloge; 3. določilo o največjem možnem deležu sredstev, ki ga lahko prejme posamezni prijavitelj; 4. vzorec pogodbe; 5. navedbo potrebnih dokumentov, ki jih mora prijavitelj predložiti neposrednemu uporabniku državnega oziroma občinskega proračuna za oddajo vloge na osnovi javnega razpisa; 6. navedbo vrste meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev, način njihove uporabe in pomen posameznih meril; 7. navedbo o tem, kdo s sklepom odloči o dodelitvi sredstev.

(1)Vloga mora biti oddana do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa. Rok za predložitev vlog mora upoštevati čas, ki ga potencialni prijavitelji potrebujejo, da pripravijo vloge v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji.

(2)Predložena vloga mora biti v zaprtem ovitku, ovitek pa mora biti označen z navedbo javnega razpisa, na katerega se vloga nanaša. Neustrezno označena vloga se s sklepom zavrže.

(3)Če vloga ni bila predložena v roku iz prvega odstavka tega člena, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako vlogo neposredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna s sklepom zavrže.

(1)Odpiranje prejetih vlog izvede komisija na kraju in ob času, ki sta navedena v javnem razpisu ali v predvidenih rokih, če gre za zaporedno odpiranje vlog. Rok od izteka roka za dostavo vlog do odpiranja vlog ne sme biti daljši od osmih dni.

(2)Odpiranje prejetih vlog je praviloma javno.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko komisija odloči, da odpiranje ni javno, kadar je število prejetih vlog veliko ali kadar se obravnavajo podatki, ki so po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, označeni kot zaupni.

(4)Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene ovojnice, ki vsebujejo vloge, in sicer po vrstnem redu prejema. Nepravilno izpolnjene in označene ovojnice se vrnejo pošiljatelju.

(1)O odpiranju vlog mora komisija sproti voditi zapisnik, ki vsebuje: 1. naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog; 2. predmet javnega razpisa; 3. imena navzočih predstavnikov komisije; 4. imena oziroma naziv prijaviteljev (potencialnih prejemnikov sredstev) po vrstnem redu prejema vlog; 5. ugotovitve o popolnosti vlog; 6. imena tistih prijaviteljev, ki niso dostavili popolne vloge.

(2)Pri odpiranju vlog ugotavlja komisija popolnost vlog glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost). Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije.

(1)Če komisija, v roku osmih dni od odpiranja vlog, sama ali na predlog prijavitelja ugotovi, da je vloga formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take vloge. Komisija od prijavitelja zahteva dopolnitev njegove vloge le v primeru, če določenega dejstva ne more sama preveriti. Če prijavitelj v roku, ki ga določi komisija, oziroma najkasneje v 15 dneh, vloge ustrezno ne dopolni, komisija tako vlogo zavrže.

(2)Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati: 1. višine zaprošenih sredstev, 2. tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge, 3. tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je naročnik prejel v postopku dodelitve sredstev.

(3)Na glede na prejšnji odstavek sme izključno prijavitelj ob pisnem soglasju neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se višina zaprošenih sredstev ne sme spreminjati. V primeru da vloga v predpisanem roku ni dopolnjena, se vloga s sklepom zavrže.

(1)Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Komisija mora o opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju voditi zapisnik.

(2)Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov oziroma končnih prejemnikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije.

(3)Predlog prejemnikov oziroma končnih prejemnikov sredstev se predloži predstojniku neposrednega uporabnika državnega ali občinskega proračuna ali osebi, ki je od njega pooblaščena za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev.

(1)Predstojnik neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, na podlagi predloga iz prejšnjega člena sprejme odločitev o dodelitvi sredstev v roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni od datuma odpiranja vlog. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo.

(2)Neposredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna je dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse prijavitelje o odločitvi glede dodelitve sredstev.

(1)Neposredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna mora vsakemu izbranemu prijavitelju posredovati sklep o izboru in ga hkrati pozvati k podpisu pogodbe.

(2)Če se izbrani prijavitelj v roku osmih dni od prejema poziva nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo.

(3)O dodelitvi sredstev se sklene pogodba med neposrednim uporabnikom državnega oziroma občinskega proračuna in končnim prejemnikom sredstev. Obvezne sestavine pogodbe so: 1. naziv in naslov neposrednega uporabnika državnega proračuna in končnega prejemnika sredstev; 2. namen, za katerega so sredstva dodeljena; 3. višina dodeljenih sredstev; 4. terminski plan uporabe sredstev; 5. način nadzora nad namensko uporabo sredstev, kot na primer: a) spisek dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik sredstev; b) možnost, da neposredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna kadarkoli preverja namensko uporabo dodeljenih sredstev; c) poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v fazi izvajanja projekta ali programa oziroma najmanj zaključno poročilo; č) dolžnost neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko uporabo proračunskih sredstev; d) določilo, da mora prejemnik sredstev ob nenamenski uporabi sredstev sredstva v ustrezni višini vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi; e) določilo, da mora prejemnik sredstev obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka uporabe sredstev glede na predvideni terminski plan, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do nadaljnje uporabe sredstev; f) dolžnost prejemnika sredstev, da neposrednemu uporabniku državnega oziroma občinskega proračuna omogoči pregled in nadzor nad namensko uporabo sredstev; 6. drugo, kar sledi iz notranjih predpisov in usmeritev neposrednih uporabnikov državnega oziroma občinskega proračuna glede obvezne vsebine pogodb.

Neposredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna mora hraniti dokumentacijo o dodelitvi sredstev v skladu s pravili o hranjenju trajnega gradiva.

Neposredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna lahko dodeli sredstva s sklenitvijo neposredne pogodbe v primerih iz 106.j člena ZJF.

(1)Finančni inženiring se lahko izvaja na način: 1. posameznega instrumenta finančnega inženiringa kot posojilni sklad, jamstveni sklad, sklad tveganega kapitala, drug sklad ali posebni podračun znotraj prejemnika sredstev ali 2. holdinškega sklada, vzpostavljenega za izvajanje več posameznih instrumentov finančnega inženiringa.

(2)Posamezni instrument finančnega inženiringa ali holdinški sklad se lahko izvaja v obliki: 1. pravne osebe, ustanovljene izključno s strani prejemnika sredstev in za izvajane finančnega inženiringa v skladu s sporazumom o financiranju, 2. sklada, oblikovanega kot ločeno premoženje, vzpostavljenega izključno s strani prejemnika sredstev in za izvajanje finančnega inženiringa v skladu s sporazumom o financiranju, ali 3. posebnega podračuna znotraj prejemnika sredstev. Sredstva na takšnem podračunu se računovodsko evidentirajo ločeno od drugega poslovanja prejemnika sredstev tako, da je zagotovljeno ločevanje med sredstvi, ki jih vplača neposredni uporabnik državnega proračuna, in sredstvi, ki jih vplača prejemnik sredstev, ter tako, da je zagotovljena časovna evidenca vplačil in izplačil.

Neposredni uporabnik državnega proračuna mora v sporazumu o financiranju dogovoriti: 1. ključne elemente finančnega inženiringa iz drugega odstavka 106.g člena ZJF, kar vključuje zlasti: a) namen, splošne in posebne cilje finančnega inženiringa glede na zaznane tržne vrzeli, kazalnike v obliki meril oziroma ciljnih vrednosti za spremljanje napredka, dosežkov in učinkovitosti izvajanja finančnega inženiringa, b) skupni obseg sredstev finančnega inženiringa in znesek proračunskih sredstev, c) način in obliko izvajanja finančnega inženiringa v skladu s prejšnjim členom, č) naložbeno strategijo s strukturo izvajanja finančnega inženiringa, načrtovanimi finančnimi produkti, ciljnimi končnimi prejemniki sredstev, izvedbenimi pogoji, metodologijo izračuna multiplikatorja proračunskih sredstev in njegovo pričakovano vrednostjo, d) program vplačil in porabe vseh sredstev finančnega inženiringa, kar vključuje roke za nakazilo sredstev in način zagotavljanja teh sredstev pri neposrednem proračunskem uporabniku, obdobje prve porabe sredstev, obdobje upravljanja sredstev s končnim rokom in ponovno porabo sredstev, e) način in delež uporabe presežkov ter način in delež udeležbe pri primanjkljaju finančnega inženiringa, kar vključuje tudi navedbo, ali gre za sorazmerno in enakopravno (t. i. pari passu) ali asimetrično udeležbo ali drugačen način uporabe presežkov in udeležbe pri primanjkljaju finančnega inženiringa, f) rok za vračilo proračunskih sredstev, vključno s pogoji, povezanimi z vračilom, kot so obresti in pogodbene kazni v primeru zamude, g) način in rok rednega prenehanja finančnega inženiringa, vključno s strategijo izstopa na ravni posameznega instrumenta finančnega inženiringa, h) okoliščine in način predčasnega prenehanja finančnega inženiringa, politiko prekinitve izvajanja finančnega inženiringa oziroma umika sredstev iz finančnega inženiringa, i) spremljanje izvajanja in poročanje z opredelitvijo minimalnega obsega podatkov in informacij, ki jih mora prejemnik sredstev kadar koli dati na voljo neposrednemu proračunskemu uporabniku, ki je vplačal sredstva, z zahtevo za pojasnilo vzrokov morebitnih odmikov od načrtovanega izvajanja finančnega inženiringa ter za predstavitev načrtovanih in izvedenih aktivnosti, s katerimi se odmiki odpravljajo, z roki za redno poročanje in za hrambo dokumentacije, j) način izvajanja nadzora nad porabo sredstev in izvajanjem finančnega inženiringa; 2. izvajanje dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije; 3. zagotavljanje prepoznavnosti delovanja neposrednega uporabnika državnega proračuna; 4. zagotavljanje učinkovitega sistema notranje kontrole; 5. sistem, ki pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive informacije; 6. obveznost opravljanja neodvisne zunanje revizije po zakonu, ki ureja revidiranje; 7. način spoštovanja pravil državnih pomoči in javnega naročanja; 8. prihodke in odhodke holdinškega sklada ali instrumenta finančnega inženiringa; 9. način uporabe prihodkov od upravljanja prostih sredstev; 10. morebitno nadomestilo za stroške upravljanja v skladu z 22. členom te uredbe; 11. namen uporabe sredstev za izvajanje finančnega inženiringa v skladu z 18. členom te uredbe; 12. način zagotavljanja enakopravne obravnave končnih prejemnikov sredstev; 13. posledice kršitev določb sporazuma o financiranju; 14. minimalne obvezne sestavine pogodbe s končnim prejemnikom sredstev, kot so: a) naziv, naslov, davčna številka in račun končnega prejemnika sredstev, b) holdinški sklad oziroma posamezni instrument finančnega inženiringa, ki je podlaga za sklenitev pogodbe, c) dan začetka in dokončanja projekta, č) višina posojila in načrt vračanja sredstev oziroma višina izdanega poroštva oziroma višina kapitalske naložbe, d) namen za dodelitev sredstev, e) pogoji financiranja, f) podatki, povezani z državnimi pomočmi, če je to potrebno, g) način nadzora s strani prejemnika sredstev nad namensko uporabo sredstev pri končnem prejemniku sredstev, h) dokazila, ki jih mora končni prejemnik sredstev hraniti kot dokaz za namensko uporabo sredstev instrumenta finančnega inženiringa, i) določbe o obvezni pripravi poročil o poteku izvajanja projekta oziroma najmanj določbe o obvezni pripravi zaključnega poročila, j) določilo, da mora končni prejemnik sredstev ob nenamenski uporabi sredstev za izvajanje finančnega inženiringa ta sredstva vrniti, k) zahteve glede dostopnosti dokumentacije o projektu za namen izvajanja nadzora nad namensko uporabo sredstev, l) pogoji za finančno, vsebinsko oziroma časovno spremembo projekta, m) vrste stroškov, ki bremenijo končnega prejemnika sredstev v zvezi s prejetimi sredstvi holdinškega sklada ali instrumenta finančnega inženiringa, n) zahteve glede hrambe dokumentacije o projektu, o) skrbniki pogodbe.

(1)Sredstva za izvajanje finančnega inženiringa se lahko uporabijo za nakazila sredstev končnim prejemnikom sredstev, za rezervacije na podlagi pogodb o poroštvih, za nadomestilo za stroške upravljanja pod pogoji iz 22. člena te uredbe in za druge s sporazumom o financiranju iz prejšnjega člena dogovorjene odhodke holdinškega sklada ali instrumenta finančnega inženiringa.

(2)Kot dokazilo o upravičenem namenu uporabe sredstev se šteje pogodba s končnim prejemnikom sredstev, dokazilo o nakazilu sredstev končnemu prejemniku sredstev, pogodba o poroštvu, dokazilo o obračunu nadomestila za stroške upravljanja iz 22. člena te uredbe in morebitna druga dokazila.

(1)Neposredni uporabnik državnega proračuna nadzoruje, če prejemnik sredstev: 1. izvaja predhodne in naknadne kontrole, ki vključujejo tudi preglede na kraju samem, 2. zahteva vračila sredstev, ki niso bila porabljena v skladu z dogovorjenimi pogoji, in če za namen izterjave uporablja ustrezna pravna sredstva, in 3. hrani dokazila za izdatke in prejemke.

(2)Neposredni uporabnik državnega proračuna nadzira in spremlja učinke izvajanja finančnega inženiringa skladno s sporazumom.

(1)Neposredni uporabnik državnega proračuna in prejemnik sredstev se lahko dogovorita, da je prejemnik sredstev upravičen do nadomestila za stroške upravljanja (stroški kadrovskih, organizacijskih in tehničnih potreb prejemnika sredstev), če končni prejemniki ne plačajo nadomestila za vodenje in obdelavo posla.

(2)Nadomestilo za stroške upravljanja je lahko v obliki dogovorjene provizije ali temelji na dejanskih stroških.

(3)Nadomestilo za stroške upravljanja na letni ravni ne sme presegati 2 % stanja neodplačanih glavnic posojil, povečanih za še nečrpani znesek posojil v koledarskem letu, oziroma stanja izdanih poroštev za neodplačane obveznosti v koledarskem letu. Ne glede na prejšnji stavek se v primeru finančnega inženiringa, ki se izvaja v obliki sklada tveganega kapitala ali sklada zasebnega kapitala, nadomestilo za stroške upravljanja določi tako kot pri drugih tovrstnih poslih.

(4)Nadomestilo za stroške upravljanja je odhodek holdinškega sklada ali instrumenta finančnega inženiringa, ki vpliva na presežek in primanjkljaj finančnega inženiringa.

(5)Stanje neodplačanih glavnic posojil, povečanih za še nečrpani znesek posojil v koledarskem letu, oziroma stanje izdanih poroštev za neodplačane obveznosti v koledarskem letu iz tretjega odstavka tega člena se izračuna kot povprečje vrednosti teh stanj na vsak zadnji dan meseca v koledarskem letu.

(1)Neposredni uporabnik državnega proračuna mora s prejemnikom sredstev v sporazumu o financiranju dogovoriti način in obseg uporabe presežkov in pokrivanje morebitnega primanjkljaja posameznega instrumenta finančnega inženiringa ali holdinškega sklada.

(2)Morebitni primanjkljaj iz naslova upravičenih stroškov instrumentov podpore do ciljnih skupin končnih prejemnikov sredstev se najprej krije v breme ustvarjenih presežkov in praviloma v breme sredstev neposrednega uporabnika državnega proračuna.

(3)Pri uporabi presežkov in pokrivanju morebitnega primanjkljaja mora neposredni uporabnik državnega proračuna upoštevati v sporazumu o financiranju sprejeto oceno finančnega tveganja.

(1)Kot prosta sredstva holdinškega sklada ali instrumenta finančnega inženiringa se štejejo sredstva, ki so bila vplačana holdinškemu skladu ali instrumentu finančnega inženiringa in še niso bila dodeljena končnim prejemnikom sredstev.

(2)Prosta sredstva holdinškega sklada ali instrumentov finančnega inženiringa se lahko uporabijo za naslednje namene: 1. vloge na računih pri Banki Slovenije; 2. naložbe v tržne vrednostne papirje, ki jih je izdala država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, njena centralna banka ali Evropska centralna banka; 3. naložbe v druge dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ali druga banka ter se po merilih Evropske centralne banke, katera so objavljena v statutu, ki ureja Evropski sistem centralnih bank, uporabljajo za zavarovanje terjatve v okviru evropskega sistema centralnih bank.

(3)Delež prostih sredstev v holdinškem skladu ali instrumentih finančnega inženiringa je lahko največ 20 % vplačanih sredstev, razen v prvih dveh letih delovanja holdinškega sklada ali instrumentov finančnega inženiringa.

(4)Prihodke od prostih sredstev holdinškega sklada ali instrumentov finančnega inženiringa se lahko uporabi za namene, določene v sporazumu o financiranju.

(1)Če sredstva holdinškega sklada ali instrumenta finančnega inženiringa niso porabljena v skladu z dinamiko, določeno v sporazumu o financiranju, neposredni uporabnik državnega proračuna zahteva od prejemnika sredstev, da neporabljena sredstva vrne.

(2)Pogoji za (delen ali celoten) umik sredstev iz holdinškega sklada ali instrumenta finančnega inženiringa morajo biti določeni v sporazumu o financiranju.

Skladno z naložbeno strategijo iz četrte alineje drugega odstavka 106.g člena ZJF lahko prejemnik sredstev, s soglasjem neposrednega uporabnika državnega proračuna, izvaja prerazporeditve sredstev znotraj posameznega instrumenta finančnega inženiringa z namenom doseganja zastavljenih ciljev.

(1)Neposredni uporabnik državnega proračuna in prejemnik sredstev morata zagotoviti, da izvajanje inštrumenta podpore, namenjenega ciljnim skupinam končnih prejemnikov ni v nasprotju s predpisi o državnih pomočeh.

(2)V primeru, da ukrepi finančne podpore ne ustrezajo načelom tržnega investitorja, mora biti ovrednotena prednost holdinškega sklada ali posameznega inštrumenta finančnega inženiringa ter ciljne skupine končnih prejemnikov sredstev in skladno s tem določen obseg državne pomoči.

Neposredni uporabnik državnega proračuna in prejemnik sredstev morata dogovoriti, da so končni upravičenci obveščeni o obsegu inštrumenta finančne podpore neposrednega uporabnika državnega proračuna.

(1)Neposredni uporabnik državnega proračuna mora zagotoviti, da se ob zaključku izvajanja finančnega inženiringa opravi likvidacija posameznega instrumenta finančnega inženiringa ali holdinškega sklada.

(2)Postopek likvidacije posameznega instrumenta finančnega inženiringa ali holdinškega sklada se začne: 1. ko poteče čas, za katerega je bil ta vzpostavljen, 2. če katera stranka odstopi od sporazuma o financiranju ali 3. če stranke sporazumno razvežejo sporazum o financiranju.

(3)Prejemnik sredstev dokonča tekoče posle instrumentov finančnega inženiringa ali holdinškega sklada, izterja terjatve, unovči prosta sredstva instrumentov finančnega inženiringa ali holdinškega sklada iz 2. in 3. točke drugega odstavka 24. člena te uredbe in poplača obveznosti instrumentov finančnega inženiringa ali holdinškega sklada.

(4)Prejemnik sredstev sestavi začetni obračun ob začetku likvidacije in končni obračun ob koncu likvidacije.

(5)(črtan)

(6)(črtan)

(1)Neposredni uporabnik državnega proračuna in prejemnik sredstev morata hraniti dokumentacijo o izvajanju ukrepov finančnega inženiringa v skladu s pravili o hranjenju trajnega gradiva.

(2)Končni prejemnik mora hraniti dokumentacijo o uporabi sredstev še pet let po odplačilu posojila iz ukrepa finančnega inženiringa.

Do sprejema programa državnih razvojnih prioritet in investicij se kot razvojni programi iz 5. točke 2. člena te uredbe upoštevajo razvojni programi, določeni v sprejetih strategijah za področje v pristojnosti neposrednega proračunskega uporabnika.

Že vzpostavljeni ter delujoči instrumenti finančnega inženiringa se dokončajo v skladu z akti, po katerih je bila urejena njihova vzpostavitev in delovanje.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.