Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

(1)Ta pravilnik določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni azbestu pri delu, ter preprečevanje tveganja, ki nastane ali lahko nastane zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu v skladu z Direktivo 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (UL L št. 330 z dne 16. 12. 2009, str. 28), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2023/2668 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o spremembi Direktive 2009/148/ES o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (UL L št. 2023/2668 z dne 30. 11. 2023).

(2)Ta pravilnik določa mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost azbestu in druge posebne zahteve.

(3)Za zagotavljanje varnega in zdravega dela z azbestom se uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja varovanje delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu, kadar ta določa višjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu.

Ta pravilnik se uporablja za vse aktivnosti, pri katerih so delavci zaradi svojega dela izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest.

Izraza, uporabljena v tem pravilniku, pomenita: − azbest je skupno ime za vlaknate silikate, razvrščene v kategorijo 1A rakotvornih snovi v skladu s Prilogo VI, del 3 Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L št. 353 z dne 31. 12. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/2865 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL L št. 2024/2865 z dne 20. 11. 2024); in sicer so to: 1. aktinolit, CAS št. 77536-66-4, 2. amozit, (grunerit), CAS št. 12172-73-5, 3. antofilit, CAS št. 77536-67-5, 4. krizotil, CAS št. 12001-29-5, 5. krokidolit, CAS št. 12001-28-4, 6. tremolit, CAS št. 77536-68-6; − pristojni organ je organ inšpekcije dela.

(1)Pri izvajanju aktivnosti, pri katerih obstaja tveganje za izpostavljenost delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, delodajalec ugotovi naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, pri čemer mora imeti odstranitev azbesta in materialov, ki vsebujejo azbest, prednost pred drugimi oblikami ravnanja z azbestom. Na podlagi teh ugotovitev delodajalec oceni tveganje za varnost in zdravje delavcev, ki izvajajo taka dela, ter izdela in sprejme izjavo o varnosti. Oceno tveganja delodajalec redno obnavlja in dopolnjuje, še posebej pa v primeru, če se spremenijo razmere, ki lahko vplivajo na izpostavljenost delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest.

(2)Kadar so delavci izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, občasno in je intenzivnost te izpostavljenosti nizka in kadar iz rezultatov ocene tveganja iz prejšnjega odstavka izhaja, da mejna vrednost azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu iz 9. člena tega pravilnika ne bo prekoračena, delodajalcu ni treba izpolnjevati obveznosti iz 6. člena tega pravilnika, kadar delo vključuje: − kratkotrajna, občasna vzdrževalna dela, pri katerih se ravna le z nedrobljivimi materiali, − odstranjevanje brez uničevanja še nerazgrajenih materialov, ki vsebujejo trdno vezana azbestna vlakna, − inkapsulacijo ali pakiranje materialov, ki vsebujejo azbest in so v dobrem stanju, − spremljanje in nadzorovanje kakovosti zraka ter vzorčenje, katerega namen je ugotavljanje prisotnosti azbesta v določenem materialu.

(3)Ministrstvo, pristojno za delo, po posvetovanju s socialnimi partnerji pripravi praktične smernice za določanje občasne in nizke izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka.

(4)Delodajalec zagotovi posvetovanje z delavci oziroma njihovimi predstavniki in njihovo sodelovanje pri vseh zadevah v zvezi z oceno tveganja iz prvega odstavka tega člena ter pri revidiranju te ocene, če obstaja dvom v njeno pravilnost ali če je prišlo do velikih sprememb pri delu, še zlasti kadar obstoječi preventivni ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu niso zadostni ali niso več ustrezni, kadar pride do spremembe podatkov, na katerih je temeljila ocena tveganja, ali kadar obstaja možnost za posodobitev ali dopolnitev ocene tveganja.

(1)Prepovedano je brizganje azbesta in izvajanje delovnih postopkov, ki vključujejo uporabo izolacijskih ali za zvok odpornih materialov z nizko gostoto (manj kot 1 g/cm 3), ki vsebujejo azbest.

(2)Prepovedano je izvajanje aktivnosti, pri katerih so delavci izpostavljeni azbestnim vlaknom pri pridobivanju azbesta ali proizvodnji ali predelavi azbestnih proizvodov ali pri proizvodnji in izdelavi proizvodov, ki jim je azbest namerno dodan, razen obdelovanja in odstranjevanja proizvodov zaradi rušenja in odstranjevanja azbesta.

(3)Delodajalec ne sme razporediti delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti, noseče delavke, delavke, ki je pred kratkim rodila, in doječe delavke na delovna mesta, kjer so delavci lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest.

(4)Delavci, ki opravljajo aktivnosti iz 2. člena tega pravilnika, ne smejo delati več kot osem ur na dan oziroma štirideset ur na teden in ne smejo biti plačani po storilnosti. Rotiranje delavcev, kot ukrep za zmanjševanje izpostavljenosti, ni dovoljeno.

(5)Delodajalec ne sme oddati v delo na dom tistih del, pri katerih lahko pride do izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest.

(1)Delodajalec vsaj 15 dni pred pričetkom izvajanja aktivnosti iz 2. člena tega pravilnika o tem pisno obvesti pristojni organ.

(2)Delodajalec v obvestilu navede podatke o: 1. lokaciji delovišča in kadar je ustrezno, specifičnih območjih, na katerih se bo izvajalo delo, 2. vrsti azbesta, s katerim se ravna ali je bil uporabljen, 3. količini azbesta, s katerim se ravna ali je bil uporabljen, 4. aktivnostih in postopkih, tudi v zvezi z zaščito in dekontaminacijo delavcev, odstranjevanjem odpadkov in, kadar je ustrezno, izmenjavo zraka pri delu v zaprtem prostoru, 5. številu izpostavljenih delavcev, vključno s seznamom delavcev, ki bodo napoteni na določeno delovišče, in dokazili o usposobljenosti posameznih delavcev v skladu s 15. členom tega pravilnika ter datumom zadnje ocene zdravstvenega stanja delavca v skladu z 19. členom tega pravilnika, 6. predvidenem pričetku in trajanju del, 7. sprejetih ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev azbestu, vključno s pregledom uporabljene opreme.

(3)Pristojni organ hrani podatke iz 5. točke prejšnjega odstavka 40 let po prejetju obvestila.

(4)Delodajalec zagotovi, da imajo delavci oziroma njihovi predstavniki dostop do podatkov, navedenih v obvestilu pristojnemu organu iz drugega odstavka tega člena.

(5)Kadar pride do spremembe delovnih pogojev, ki lahko vodijo k znatnemu povečanju izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, oziroma v primeru kakršnekoli spremembe podatkov, navedenih v obvestilu iz prvega odstavka tega člena, delodajalec pristojnemu organu predloži novo obvestilo.

Pri izvajanju vseh aktivnosti iz 2. člena tega pravilnika delodajalec zmanjša izpostavljenost delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, na delovnem mestu na najmanjšo možno mero in zagotovi, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu ne bo presegala mejne vrednosti iz 9. člena tega pravilnika. V ta namen delodajalec izvaja naslednje ukrepe: 1. število delavcev, ki so izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, mora biti omejeno na najmanjše možno število, 2. delovni proces mora biti načrtovan tako, da pri njem ne nastaja azbestni prah, če to ni možno, pa mora biti delovni proces načrtovan tako, da ne prihaja do sproščanja azbestnega prahu v zrak z ukrepi, kot so: − preprečevanje nastajanja azbestnega prahu, − odsesovanje azbestnega prahu pri viru, − stalna sedimentacija azbestnih vlaken v zraku; 3. uporaba ustreznega postopka dekontaminacije za vse izpostavljene delavce, 4. uporaba ustrezne zaščite za vse delavce, ki opravljajo delo v zaprtem prostoru, 5. vsi prostori in oprema za obdelavo azbesta morajo biti takšni, da je možno redno in učinkovito čiščenje in vzdrževanje prostorov in opreme, 6. azbest ali materiale, ki se prašijo in vsebujejo azbest, je treba shranjevati in prevažati v ustrezno zapečateni in označeni embalaži, 7. odpadke, ki vsebujejo azbest in niso odpadki iz rudarske dejavnosti, je treba zbirati in jih, kakor hitro je mogoče, odstraniti z delovnega mesta v ustrezno zapečateni embalaži, z oznako, da vsebujejo azbest. S takšnimi odpadki delodajalec ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, ki vsebujejo azbest.

(1)Delodajalec na osnovi ocene tveganja iz 4. člena tega pravilnika in z namenom zagotavljanja koncentracij azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, nižjih od mejnih vrednosti določenih v 9. členu tega pravilnika, izvaja meritve azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, v rednih intervalih, določenih v standardu SIST EN 689, po posameznih operativnih fazah.

(2)Delodajalec zagotovi, da vzorčenje odraža osebno izpostavljenost delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. Kadar skupina delavcev izvaja ista ali podobna opravila na istem delovnem mestu in so tako delavci skupine izpostavljeni enakemu tveganju za zdravje, se lahko izvede osebno vzorčenje pri reprezentativno izbranem delavcu ali stacionarno prostorsko vzorčenje za skupino delavcev.

(3)Delodajalec izvede vzorčenje po posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

(4)Delodajalec zagotovi, da vzorčenje izvede usposobljena pravna ali fizična oseba, ki je akreditirana za vzorčenje azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, v merilnem območju od 0,1 do 2-kratnika mejne vrednosti azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu in ima dovoljenje ter predpisano opremo za vzorčenje v skladu s predpisi, ki določajo pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu.

(5)Delodajalec zagotovi, da je trajanje vzorčenja takšno, da je mogoče na osnovi določene meritve izpostavljenosti s pomočjo teh meritev ali izračuna s časovno utežjo določiti izpostavljenost v osemurnem referenčnem obdobju (ena izmena).

(6)Odvzete vzorce je treba analizirati v laboratorijih, ki so akreditirani za opravljanje meritev azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, v merilnem območju od 0,1 do 2-kratnika mejne vrednosti azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu. Za analizo odvzetih vzorcev azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu se uporablja metoda merjenja koncentracije s pomočjo transmisijskega elektronskega mikroskopa, določena s standardom SIST ISO 10312 (Okoljski zrak – Ugotavljanje azbestnih vlaken – Metoda s transmisijsko elektronsko mikroskopijo z neposrednim prenosom) ali s standardom SIST ISO 13794 (Zunanji zrak – Določanje azbestnih vlaken – Metoda transmisijske elektronske mikroskopije) ali katera koli druga metoda, ki daje enakovredne ali natančnejše rezultate.

(7)Pri merjenju koncentracije azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu se upošteva samo vlakna z dolžino, večjo od 5 µm, premerom, manjšim od 3 µm, in z razmerjem dolžina:širina > 3:1.

(8)Ne glede na določbe, ki urejajo opravljanje periodičnih in drugih preiskav kemičnih škodljivosti v delovnem okolju, laboratorijem, ki opravljajo analizo v skladu s prejšnjim odstavkom, ni treba pridobiti dovoljenja ministrstva, pristojnega za delo.

(1)Delodajalec zagotovi, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu v prehodnem obdobju ne presega mejne vrednosti za azbest, ki znaša 0,01 vl/cm 3v osemurnem časovno tehtanem povprečju.

(2)Po prehodnem obdobju delodajalec zagotovi, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu ne presega mejnih vrednosti za azbest, ki znašajo: − 0,01 vl/cm 3 v osemurnem časovno tehtanem povprečju, pri čemer se upoštevajo tako vlakna iz sedmega odstavka prejšnjega člena, kakor tudi vlakna s premerom, manjšim od 0,2 µm, ali − 0,002 vl/cm 3 v osemurnem časovno tehtanem povprečju.

(3)Delodajalec zagotovi, da se upošteva vsaj ena od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka.

(4)Delodajalec zagotovi, da delavci niso izpostavljeni koncentraciji azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, višji od mejnih vrednosti, določenih v prvem in drugem odstavku tega člena.

(1)Delodajalec v primeru prekoračitve mejne vrednosti iz prejšnjega člena ali kadar je prišlo do sprostitve materialov, ki vsebujejo azbest in niso bili odkriti pred začetkom dela ter je zato nastal prah, ki vsebuje azbest, delo takoj ustavi. Delodajalec v takem primeru ugotovi vzroke za prekoračitev mejne vrednosti in takoj sprejme ukrepe za njihovo odpravo ter izboljšanje razmer.

(2)Delodajalec ne sme nadaljevati dela na prizadetem območju, dokler ne sprejme ustreznih ukrepov za varovanje prizadetih delavcev.

(3)Učinkovitost sprejetih ukrepov iz prejšnjega odstavka delodajalec preveri s takojšnjo izvedbo kontrolnih meritev koncentracije azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu.

(4)Delodajalec v primeru, da izpostavljenosti delavcev ni mogoče primerno zmanjšati z drugimi ukrepi in morajo delavci zaradi vrednosti koncentracij azbesta v zraku na delovnem mestu uporabljati osebno varovalno opremo za varovanje dihal, upošteva dejstvo, da ta ukrep ne sme biti trajen in mora biti uporaba osebne varovalne opreme za varovanje dihal za vsakega posameznega delavca omejena na najmanjšo možno mero. Če je možno zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu le z uporabo osebne varovalne opreme za varovanje dihal, delodajalec po posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki in glede na fizične in klimatske pogoje predpiše primeren način izvajanja odmorov.

(1)Kadar varnosti in zdravja delavcev ni možno zagotoviti drugače kot z uporabo osebne varovalne opreme za varovanje dihal, delodajalec delavcem zagotovi sledečo osebno varovalno opremo za varovanje dihal pri: − koncentraciji azbestnih vlaken, višjih od mejne vrednosti, oziroma tam, kjer ni podatkov o koncentracijah azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, razen pri sanaciji, kadar ni možno mokro odstranjevanje brizganega azbesta (npr. pri delih z azbest cementnimi izdelki, delih manjšega obsega, vzorčenju) polobrazno ali četrtinsko masko s filtrom P3; – sanaciji, kadar ni možno mokro odstranjevanje brizganega azbesta, pa izolacijsko napravo z obrazno masko ali ustnik.

(2)Osebna varovalna oprema za varovanje dihal mora biti, preden je dana delavcem v uporabo, preizkušena v skladu s CEN standardi, ki urejajo preverjanje in preskušanje osebne varovalne opreme.

(3)Osebna varovalna oprema za varovanje dihal se sme nadeti in sneti samo izven območja, v katerem se sproščajo azbestna vlakna.

(4)Delodajalec zagotovi pravilno čiščenje, vzdrževanje in shranjevanje osebne varovalne opreme za varovanje dihal.

(5)Delodajalec vsakemu delavcu, ki pri dihanju zazna povečan upor, dovoli zamenjavo filtra v respiratorju. Na zalogi mora biti vedno dovolj filtrov. Delodajalec delavcem, ki uporabljajo respiratorje, dovoli, da zapustijo nadzorovano območje, kadar si morajo umiti obraz, da bi preprečili draženje kože, ki je posledica uporabe respiratorja.

(6)Delodajalec ne sme dodeliti delavcu dela, pri katerem je potrebna uporaba respiratorja če je bilo pri zdravstvenem pregledu delavca ugotovljeno, da uporaba respiratorja ovira normalno delovanje organizma ali da sta varnost in zdravje delavca ogrožena zaradi uporabe respiratorja.

(7)Kadar obstajajo tudi druga tveganja za zdravje, delodajalec delavcem poleg osebne varovalne opreme za varovanje dihal zagotovi še dodatno osebno varovalno opremo, kot npr. varovalno čelado, varovalna očala ali ščitnik za oči, varovalne rokavice, varovalne čevlje, varovalne škornje, čevlje z dodatno varovalno kapico, varovalno obleko ipd.

(1)Pred pričetkom rušitvenih, vzdrževalnih ali obnovitvenih del na zgradbah ali objektih, zgrajenih pred 20. decembrom 1996, delodajalec ugotovi, kateri materiali lahko vsebujejo azbest, tako da pridobi podatke od lastnikov prostorov, drugih delodajalcev in drugih virov, vključno z obstoječimi evidencami. Če te informacije niso na voljo, delodajalec zagotovi pregled materialov, ki vsebujejo azbest, in pred začetkom dela pridobi rezultate takega pregleda. Delodajalec na zahtevo in samo za namen izpolnjevanja obveznosti iz tega odstavka da na voljo drugemu delodajalcu vse informacije v zvezi s takšnim pregledom materialov.

(2)Kadar obstaja sum, da je v materialu ali objektu prisoten azbest, se za dela iz prejšnjega odstavka uporablja ta pravilnik.

(1)Delodajalec v primeru izvajanja aktivnosti, kot so rušenje, odstranjevanje, popravila in vzdrževanje, pri katerih je možno predvideti, da bo kljub izvajanju tehničnih preventivnih ukrepov za omejevanje koncentracij azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu mejna vrednost iz 9. člena tega pravilnika prekoračena, določi in izvede naslednje ukrepe za zagotavljanje varnosti delavcev, ki opravljajo takšne aktivnosti: − opremi delavce z ustrezno osebno varovalno opremo za varovanje dihal in drugo osebno varovalno opremo, ki jo morajo delavci uporabljati ves čas izpostavljenosti in s katero je treba ves čas ustrezno ravnati in jo individualno prilagajati v skladu s pravilnikom, ki ureja osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo pri delu, še posebno kadar gre za osebno varovalno opremo za varovanje dihal, − postavi potrebne opozorilne znake, ki opozarjajo na možnost prekoračitve mejne vrednosti iz 9. člena tega pravilnika, − prepreči širjenje azbestnega prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, izven prostorov ali delovišča, pri delu v zaprtem prostoru pa zagotovi, da je prostor nepropustno zaprt ter mehansko prezračevan.

(2)Delodajalec se glede izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka posvetuje z delavci oziroma njihovimi predstavniki pred pričetkom izvajanja navedenih aktivnosti.

(1)Delodajalec pred pričetkom izvajanja rušitvenih del ali pred odstranjevanjem azbesta oziroma proizvodov, ki vsebujejo azbest, iz zgradb, konstrukcij, inštalacij, naprav, opreme ali ladij napravi načrt dela.

(2)Delodajalec v načrtu dela iz prejšnjega odstavka določi ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu. Delodajalec v načrtu dela posebej navede: 1. vrsto in predvideno trajanje dela, 2. lokacijo izvedbe del, 3. uporabljene postopke, kjer delo vključuje delo z azbestom ali materiali, ki vsebujejo azbest, 4. lastnosti opreme, ki se uporablja za: − varovanje in dekontaminacijo delavcev, ki izvajajo delo, − varovanje drugih oseb, ki so prisotne ali so blizu delovišča, 5. način izvedbe postopka odstranjevanja azbesta oziroma proizvodov, ki vsebujejo azbest, pred postopkom rušenja, če je to v praksi izvedljivo, razen v primerih, ko bi odstranjevanje azbesta oziroma proizvodov, ki vsebujejo azbest, pred postopkom rušenja pomenilo večje tveganje za delavce, kot če bi azbest oziroma proizvodi, ki vsebujejo azbest, ostali na svojem prvotnem mestu, 6. osebno varovalno opremo iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena, ki jo bo zagotovil, če je ta potrebna za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, 7. način verifikacije, s katero bo dokazal, da po koncu izvajanja rušitvenih del ali odstranjevanja azbesta na delovnem mestu ni več tveganja zaradi izpostavljenosti azbestu, preden se nadaljuje z ostalimi aktivnostmi.

(3)Delodajalec pristojnemu organu na njegovo zahtevo posreduje načrt dela iz prvega odstavka tega člena še pred pričetkom del.

(1)Delodajalec vse delavce, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebuje azbest, usposobi za varno opravljanje dela. Delodajalec usposabljanje delavcev izvaja v rednih časovnih obdobjih in med delovnim časom delavcev, stroški usposabljanja pa v nobenem primeru ne smejo bremeniti delavcev.

(2)Vsebina usposabljanja mora biti delavcem lahko razumljiva. Program usposabljanja delavcev za preprečevanje tveganj in zagotavljanje varnosti mora biti zasnovan tako, da si bodo delavci pridobili potrebne veščine za delo, ki ga izvajajo.

(3)Minimalne zahteve glede vsebine, trajanja, pogostosti in dokumentacije v zvezi z usposabljanjem so določene v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(4)Delodajalec občasno preverja usposobljenost delavcev, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni azbestnim vlaknom na delovnem mestu, v roku, ki ni daljši od dveh let.

(1)Rušitvena dela, vzdrževalna dela ali odstranjevanje azbesta lahko opravlja gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran za dejavnost gradbeništva ali vzdrževanje naprav, ki pred začetkom dela pridobi okoljevarstveno dovoljenje ministrstva, pristojnega za okolje. Poleg izpolnjevanja zahtev za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, določenih v predpisu, ki ureja pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja rušitvena dela, vzdrževalna dela ali odstranjuje azbest, ministrstvu, pristojnemu za okolje, posreduje tudi dokazila o izvedenih ukrepih iz 7. člena tega pravilnika in dokumentacijo o opravljenem usposabljanju za varno delo z azbestom v skladu s 15. členom tega pravilnika in Prilogo 1 tega pravilnika.

(2)Ministrstvo, pristojno za okolje, vodi in objavi seznam gospodarskih družb ali samostojnih podjetnikov posameznikov, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbesta.

(1)Če delodajalec izvaja aktivnosti iz 2. člena tega pravilnika, sprejme primerne organizacijske varnostne ukrepe, s katerimi zagotovi, da: − so območja, na katerih se izvajajo te aktivnosti, jasno razmejena in v skladu s predpisom, ki ureja varnostne znake, označena z varnostnim znakom prepovedi »Dostop za nepooblaščene osebe je prepovedan« in z dodatnim opozorilom »Azbestna vlakna«. Varnostni znak je določen v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, − je dostop na območja, na katerih se izvajajo te aktivnosti, dovoljen le tistim delavcem, ki morajo delati ali vstopiti na ta območja zaradi narave svojega dela ali dolžnosti, − je na območjih, na katerih se izvajajo te aktivnosti, prepovedano kajenje.

(2)Delodajalec pri izvajanju aktivnosti iz 2. člena tega pravilnika poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka delavcem zagotovi ustrezen prostor, v katerem lahko uživajo hrano in pijačo brez tveganja za kontaminacijo z azbestnim prahom ali prahom materialov, ki vsebujejo azbest.

(3)Poleg ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena delodajalec delavcem, ki opravljajo aktivnosti iz 2. člena tega pravilnika, zagotovi: − primerno delovno ali varovalno obleko, − zamenjavo z azbestom onesnažene delovne ali varovalne obleke za čisto, pri čemer hkrati zagotovi, da delavci ne bodo odnašali onesnažene delovne ali varovalne obleke izven organizacije. Prav tako delodajalec zagotovi pranje in čiščenje onesnažene delovne ali varovalne obleke v organizacijah, ki so opremljene za te vrste dela, če delodajalec sam ne izvaja pranja in čiščenja. V tem primeru je treba onesnaženo delovno ali varovalno obleko prevažati v zaprtih kontejnerjih, − ločene garderobne prostore za delovno ali varovalno obleko in civilno obleko, − ustrezne umivalnice, kopalnice s prhami in toaletne prostore, − namestitev varovalne opreme na točno določenem mestu in preverjanje ter čiščenje varovalne opreme po vsaki uporabi. Pred nadaljnjo uporabo delodajalec zagotovi popravilo ali nadomestitev pokvarjene opreme.

(4)Stroški, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem ukrepov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, ne smejo bremeniti delavca. Čas prhanja in preoblačenja se šteje v delovni čas.

(1)Delodajalec s pisnimi navodili in obvestili zagotovi, da so delavci, ki opravljajo aktivnosti iz 2. člena tega pravilnika, oziroma njihovi predstavniki obveščeni o: − možnem tveganju za zdravje zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, ter o tveganju zaradi uporabe tobačnih izdelkov, − mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost in načinu monitoringa zraka v delovnem okolju, − higienskih ukrepih, vključno s pozitivnimi učinki na zdravje zaradi opustitve kajenja, − pravilni uporabi in nošenju delovne ali varovalne obleke in osebne varovalne opreme, − posebnih preventivnih ukrepih za zmanjševanje in preprečevanje izpostavljenosti azbestnemu prahu in prahu materialov, ki vsebujejo azbest.

(2)Navodila in obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti nameščena na dobro vidnih mestih v delovnih prostorih, poleg tega pa morajo biti jasna in delavcem lahko razumljiva ter v jeziku, ki ga delavci razumejo.

(3)Poleg ukrepov iz prvega odstavka tega člena in ob upoštevanju drugega odstavka 4. člena tega pravilnika delodajalec sprejme še dodatne ukrepe, s katerimi se zagotovi: − delavcem oziroma njihovim predstavnikom dostop do rezultatov meritev koncentracij azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu in razlago rezultatov teh meritev, − seznanitev prizadetih delavcev oziroma njihovih predstavnikov o prekoračitvi in o razlogih za prekoračitev v primeru prekoračitve mejnih vrednosti iz 9. člena tega pravilnika, kakor hitro je mogoče, in posvetovanje z delavci oziroma njihovimi predstavniki o ukrepih, ki jih je potrebno sprejeti, ali seznanitev delavcev oziroma njihovih predstavnikov o ukrepih, ki so bili sprejeti v nujnih primerih.

(1)Delodajalec za vsakega delavca, ki opravlja aktivnosti iz 2. člena tega pravilnika, še pred pričetkom izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebuje azbest, zagotovi strokovno oceno zdravstvenega stanja, ki jo izvede izvajalec medicine dela.

(2)Strokovna ocena zdravstvenega stanja delavca mora vključevati specifične preiskave prsnega koša, izdelana pa mora biti po postopku in na način, določen s pravilnikom, ki ureja preventivne zdravstvene preglede delavcev. Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev so podana v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3)V času trajanja izpostavljenosti delodajalec zagotovi ponovno strokovno oceno zdravstvenega stanja delavca, ki jo izvede izvajalec medicine dela v roku iz pravilnika, ki ureja preventivne zdravstvene preglede delavcev, in ki v nobenem primeru ne sme biti daljši od dveh let.

(4)Izvajalec medicine dela vodi in hrani zdravstveno dokumentacijo za vsakega delavca v skladu s predpisi, ki urejajo hrambo dokumentacije s področja zdravstva, in še najmanj 40 let od prve izpostavljenosti delavca azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest.

(5)Če delodajalec preneha z dejavnostjo, izvajalec medicine dela zdravstveno dokumentacijo preda Zdravniški zbornici v skladu s predpisi, ki urejajo zdravniško službo.

(6)Na podlagi zdravstvenega nadzora delavcev izvajalec medicine dela delodajalcu predlaga ustrezne ukrepe.

(7)Izvajalec medicine dela delavce obvešča in jim svetuje o za njih primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti.

(8)Če izvajalec medicine dela na podlagi ocene zdravstvenega stanja delavca ugotovi, da obstaja neposredna nevarnost za nastanek zdravstvene okvare ali zdravstvena okvara že obstaja, lahko predlaga, da se mora zdravstveni nadzor za posameznega delavca izvajati tudi po koncu izpostavljenosti določenega delavca azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, in sicer tako dolgo, kolikor oceni, da je to potrebno za varovanje njegovega zdravja.

(9)Delodajalec ali delavec, za katerega je bil izveden zdravstveni nadzor, lahko po postopku in na način, določen v skladu s pravilnikom, ki ureja preventivne zdravstvene preglede delavcev, zahtevata presojo ocene zdravstvenega stanja iz drugega odstavka tega člena.

(1)Delodajalec vodi evidenco delavcev, ki izvajajo aktivnosti iz 2. člena tega pravilnika, ki mora vključevati podatke o vrsti in trajanju aktivnosti ter stopnjo izpostavljenosti delavcev.

(2)Delodajalec izvajalcu medicine dela iz prvega odstavka 19. člena tega pravilnika omogoči dostop do evidence iz prejšnjega odstavka.

(3)Vsak delavec ima pravico do vpogleda v podatke iz evidence iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo nanj osebno.

(4)Delavcem oziroma njihovim predstavnikom mora biti omogočen dostop do anonimnih, zbirnih podatkov iz evidence iz prvega odstavka tega člena.

(5)Delodajalec hrani evidenco iz prvega odstavka tega člena še 40 let od dneva prenehanja izpostavljenosti azbestu.

(6)Če delodajalec preneha s svojo dejavnostjo, mora evidenco iz prvega odstavka tega člena predati pristojnemu organu.

Vse prepoznane primere poklicnih bolezni, ki so posledica poklicne izpostavljenosti azbestnemu prahu in prahu materialov, ki vsebujejo azbest, verificira interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje, na podlagi pravilnika, ki določa poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. O vseh diagnosticiranih poklicnih boleznih zaradi azbesta se poroča v register poklicnih bolezni, ki je predpisan s posebnimi predpisi. Okvirni seznam bolezni, ki jih lahko povzroči izpostavljenost azbestu, je določen v Prilogi 3 tega pravilnika.

(1)Od začetka veljavnosti tega pravilnika do 20. decembra 2029 se uporablja mejna vrednost za azbest v osemurnem časovno tehtanem povprečju 0,01 vl/cm 3, pri čemer se upoštevajo samo vlakna z dolžino, večjo od 5 µm, premerom, manjšim, od 3 µm, in z razmerjem dolžina:širina > 3:1.

(2)Od 21. decembra 2029 dalje se uporabljata mejni vrednosti za azbest v osemurnem časovno tehtanem povprečju: − 0,01 vl/cm 3, pri čemer se upoštevajo vlakna z dolžino, večjo od 5 µm, premerom, manjšim od 3 µm, in z razmerjem dolžina:širina > 3:1, kakor tudi vlakna s premerom, manjšim od 0,2 µm, ali − 0,002 vl/cm 3, pri čemer se upoštevajo vlakna z dolžino, večjo od 5 µm, premerom, manjšim od 3 µm, in z razmerjem dolžina:širina > 3:1.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/05 in 43/11 – ZVZD-1).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0072-10/2025 Ljubljana, dne 8. januarja 2026 EVA 2025-2611-0035 Luka Mesec minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Priloga 1: Minimalne zahteve za usposabljanje Priloga 2: Varnostni znak v skladu s 17. členom tega pravilnika Priloga 3: Praktična priporočila za strokovno oceno zdravstvenega stanja delavcev v skladu s prvim odstavkom 19. člena tega pravilnika