Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti in pravosodnih organih

(1)Ta uredba ureja: 1. postopek sprejemanja akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev in organov v njihovi sestavi, vladnih služb in upravnih enot (v nadaljnjem besedilu: organi državne uprave), 2. skupna merila za notranjo organizacijo v organih državne uprave, 3. vsebino akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti, 4. razvrstitev uradniških delovnih mest ter pogoje za uradniška delovna mesta v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti ter pravosodnih organih, 5. uradniške nazive in delovne izkušnje, potrebne za pridobitev naziva, v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti in pravosodnih organih, 6. položaje, pogoje za položaje in nazive, v katerih se opravljajo naloge na položaju v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti in 7. razvrstitev strokovno-tehničnih delovnih mest v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti in pravosodnih organih.

(2)Ta uredba ne velja za formacije Slovenske vojske in druga vprašanja organiziranosti vojske, razen za tista vprašanja, ki so izrecno urejena s to uredbo.

(1)Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljnjem besedilu: sistemizacija) mora biti v skladu z obsegom sredstev, ki je v finančnem načrtu organa predviden za stroške dela in druge prejemke, ki jih plačuje delodajalec.

(2)Za skladnost sistemizacije odgovarja predstojnik.

(1)Sistemizacija se za organe državne uprave sprejme po postopku, določenem z zakonom, ki ureja državno upravo, in zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev.

(2)Sprejeta sistemizacija se pošlje Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ki v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence, izda soglasje k sistemizaciji. Sistemizaciji morajo biti priložena dokazila, da je bil pri njenem sprejemanju spoštovan 27. člen zakona, ki ureja javne uslužbence.

(3)Vlada zavrne soglasje k sprejeti sistemizaciji, če ni skladna s prvim odstavkom prejšnjega člena.

(4)Vlada odloči o soglasju v 30 dneh po prejemu sistemizacije. Če vlada ne odloči o soglasju v tem roku, se šteje, da je soglasje dano.

(5)Če reprezentativni sindikat v organu v postopku usklajevanja sistemizacije oceni, da sistemizacija ni skladna s predpisi, lahko o tem obvesti inšpekcijo, pristojno za sistem javnih uslužbencev, ali ministra, pristojnega za javno upravo, in mu predlaga, da ukrepa v skladu s predpisi.

(1)V skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence, soglasje vlade ni potrebno zaradi uskladitve sistemizacije organa državne uprave z zakonom ali s kolektivno pogodbo in pri manjših spremembah sistemizacije.

(2)Manjša sprememba sistemizacije organa državne uprave je sprememba sistemizacije, ki ne pomeni povečanja sredstev, ki so v finančnem načrtu organa državne uprave v tekočem letu predvidena za stroške dela.

(3)Manjša sprememba sistemizacije upravne enote je sprememba sistemizacije, ki ne pomeni povečanja sredstev, ki so v celotnem finančnem načrtu upravnih enot v tekočem letu predvidena za stroške dela.

(4)Če se sprememba sistemizacije nanaša na spremembo teritorialne organizacije, ki vpliva na dostopnost upravnih storitev za uporabnike, ne gre za manjše spremembe sistemizacije.

Če inšpektor za sistem javnih uslužbencev ugotovi nepravilnosti v veljavni sistemizaciji ali neskladnost s prejšnjim členom, predlaga predstojniku ustrezne spremembe. Če ta predlogov ne upošteva, inšpektor o tem obvesti ministra, pristojnega za javno upravo, ki vladi predlaga, da predstojniku naloži odpravo nepravilnosti ali druge ustrezne ukrepe.

(1)Sistemizacija in njene spremembe se objavijo na način, ki omogoča: – seznanitev s sprejetjem sistemizacije in – dostop do njene vsebine vsem zaposlenim v organu, ob upoštevanju velikosti organa, opremljenosti s sredstvi informacijske tehnologije in lokacijskih razmer.

(2)Sistemizacija in njene spremembe začnejo veljati z dnem, ki je v njih določen kot dan začetka veljavnosti, vendar ne pred objavo na način iz prejšnjega odstavka.

(3)Sistemizacija je dostopna zaposlenim na vpogled kadar koli med delovnim časom in na lokaciji posamezne organizacijske enote.

Notranja organizacija organov državne uprave mora biti prilagojena poslanstvu in nalogam organa ter poslovnim procesom, ki potekajo v organu. Zagotavljati mora: – strokovno, učinkovito, racionalno in usklajeno opravljanje nalog, – učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog, – usmerjenost organa k uporabnikom njegovih storitev in – učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami.

Z notranjo organizacijo organov državne uprave se določijo: – notranje organizacijske enote, njihova delovna področja in medsebojna razmerja, – način vodenja notranjih organizacijskih enot, – naloge, pooblastila in odgovornost vodij notranjih organizacijskih enot in – način sodelovanja z drugimi organi in institucijami.

(1)Notranje organizacijske enote v organih državne uprave so: 1. kabinet, 2. direktorat, 3. sekretariat, 4. urad, 5. sektor, 6. inšpekcija, 7. oddelek, 8. center, 9. služba, 10. glavna pisarna, 11. območna enota, 12. izpostava, 13. referat, 14. krajevni urad, 15. diplomatsko predstavništvo in 16. konzulat.

(2)Območni enoti in izpostavi se lahko izjemoma, če to bolj ustreza izvajanju njunih nalog, določi tudi drugačno poimenovanje.

(1)Kabinet se oblikuje za opravljanje strokovnih, svetovalnih, organizacijskih, koordinacijskih in administrativno-tehničnih nalog, vezanih na funkcije predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade.

(2)V kabinetu se lahko sistemizirajo delovna mesta, na katerih se sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot tudi delovna mesta, na katerih se sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, ki niso vezana na zaupanje funkcionarja iz prejšnjega odstavka.

(3)Vodja kabineta je za delo kabineta odgovoren funkcionarju, na čigar funkcijo so vezane naloge iz prvega odstavka tega člena.

(1)Število delovnih mest za določen čas v kabinetih se določi s sklepom vlade.

(2)Število delovnih mest v kabinetih ne sme presegati števila delovnih mest, predvidenega s kadrovskim načrtom.

Direktorat se oblikuje za opravljanje upravnih nalog na enem zaokroženem delovnem področju ali več zaokroženih delovnih področjih v ministrstvu.

V ministrstvih se ustanovijo naslednji direktorati: 1. v Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve: – Direktorat za družino, – Direktorat za socialne zadeve, – Direktorat za invalide, – Direktorat za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo, – Direktorat za demografijo; 2. v Ministrstvu za finance: – Direktorat za finančni sistem, – Direktorat za zakladništvo, – Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, – Direktorat za proračun ter ekonomsko in fiskalno politiko, – Direktorat za javno premoženje, – Direktorat za javno računovodstvo; 3. v Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport: – Direktorat za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo, – Direktorat za notranji trg, – Direktorat za turizem, – Direktorat za lesarstvo, – Direktorat za razvojna sredstva, – Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela, – Direktorat za trg dela in zaposlovanje, – Direktorat za šport; 4. v Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko: – Direktorat za ceste in cestni promet, – Direktorat za železnice, žičnice in upravljanje prometa, – Direktorat za letalski in pomorski promet, – Direktorat za energetiko, – Direktorat za prometno politiko; 5. v Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino: – Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, – Direktorat za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih, – Direktorat za mladino, – Direktorat za visokošolsko izobraževanje in kompetence prihodnosti, – Direktorat za znanost, – Direktorat za inovacije in digitalizacijo v izobraževanju in znanosti, – Direktorat za investicije; 6. v Ministrstvu za kmetijstvo: – Direktorat za kmetijstvo, – Direktorat za gozdarstvo in lovstvo, – Direktorat za hrano in ribištvo; 7. v Ministrstvu za kulturo: – Direktorat za kulturno dediščino, – Direktorat za ustvarjalnost, – Direktorat za medije; 8. v Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj: – Direktorat za kohezijo, – Direktorat za regionalni razvoj, – Direktorat za lokalno samoupravo; 9. v Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo: – Direktorat za migracije in upravne notranje zadeve, – Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, – Direktorat za stvarno premoženje, – Direktorat za javni sektor, – Direktorat za javno naročanje, – Direktorat za politični sistem in debirokratizacijo, – Direktorat za informatiko, – Direktorat za informacijsko družbo; 10. v Ministrstvu za obrambo: – Direktorat za obrambno politiko, – Direktorat za obrambne zadeve, – Direktorat za logistiko, – Direktorat za vojne veterane in vojaško dediščino; 11. v Ministrstvu za okolje in prostor: – Direktorat za okolje, naravo in podnebje, – Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, – Direktorat za vode; 12. v Ministrstvu za pravosodje: – Direktorat za kaznovalno pravo in človekove pravice, – Direktorat za civilno pravo, – Direktorat za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo; 13. v Ministrstvu za zdravje: – Direktorat za dostopnost in ekonomiko, – Direktorat za zdravstveno varstvo, – Direktorat za javno zdravje, – Direktorat za digitalizacijo v zdravstvu; 14. v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve: – Direktorat za evropske zadeve, – Direktorat za politične in varnostne zadeve, – Direktorat za gospodarsko diplomacijo in razvojno-humanitarno pomoč, – Direktorat za mednarodno pravo in multilateralo.

(1)V direktoratu se lahko za opravljanje nalog na delu delovnega področja ali za opravljanje posameznih nalog oblikuje sektor, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest.

(2)V sektorju se lahko za opravljanje nalog na ožjem delu delovnega področja ali posameznih nalog oblikuje oddelek, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest, v sektorju pa najmanj deset delovnih mest.

(3)V oddelku, v katerem je sistemiziranih najmanj 20 delovnih mest, se lahko oblikuje referat, če je za delovno področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest.

(4)V direktoratu, ki ima več kot 80 sistemiziranih delovnih mest, se lahko oblikuje urad, če je za področje sistemiziranih najmanj 30 delovnih mest.

(5)S sistemizacijo se lahko izjemoma, če to bolj ustreza naravi nalog, ki jih notranja organizacijska enota opravlja, določi drugačno poimenovanje notranje organizacijske enote iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.

(1)V Ministrstvu za obrambo se za področje obveščevalnih in protiobveščevalnih ter varnostnih nalog organizira Obveščevalno varnostna služba na nivoju direktorata.

(2)Če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest, se v Obveščevalno varnostni službi za opravljanje spremljajočih dejavnosti oblikujejo oddelki in centri, vezani neposredno na vodjo Obveščevalno varnostne službe.

(3)V direktoratu za obrambne zadeve se za področje kriznega upravljanja organizira Nacionalni center za krizno upravljanje na nivoju sektorja.

(4)V direktoratu za obrambno politiko se za področje vodenja centralnega registra in centralnega arhiva tajnih dokumentov NATO in EU v Sloveniji ter podregistra in arhiva tajnih dokumentov NATO in EU v Ministrstvu za obrambo organizira Centralni register NATO/EU na nivoju sektorja.

(1)Sekretariat se oblikuje v ministrstvu za opravljanje spremljajočih nalog, ki jih je treba opravljati za nemoteno izvajanje javnih nalog organa.

(2)Sekretariat opravlja naloge iz prejšnjega odstavka na področju organizacije ministrstva, stikov z javnostmi, protokolarnih zadev, finančnega in materialnega poslovanja, strateškega načrtovanja in ravnanja s kadri, odnosov z uporabniki, poslovanja z dokumentarnim gradivom, upravljanja kakovosti, informatike in pravnih zadev.

(3)Če se naloge na področju stikov z javnostmi in protokolarnih zadev ne opravljajo v sekretariatu, se njihovo opravljanje organizira v posebni službi, ki je neposredno odgovorna ministru, v primeru majhnega obsega nalog (manj kot trije zaposleni) pa v kabinetu.

(4)Sekretariat ali služba iz prejšnjega odstavka lahko v skladu z zakonom opravlja naloge iz tega člena tudi za organ v sestavi ministrstva.

(5)Ne glede na določbe tega člena se podporne službe za potrebe Ministrstva za obrambo s področja strateškega načrtovanja in programiranja dela opravljajo v Direktoratu za obrambno politiko.

(1)Ministrstvo mora organizirati opravljanje nalog koordinacije evropskih zadev. Koordinacijske naloge na področju evropskih zadev se opravljajo v direktoratu, katerega delovno področje je najbolj povezano z evropskimi zadevami, v sekretariatu ali v kabinetu ministra, v primeru večjega obsega nalog (več kot trije zaposleni) pa lahko tudi v službi, ki je neposredno odgovorna ministru.

(2)Organizacijska enota iz prejšnjega odstavka lahko navedene naloge v skladu z zakonom opravlja tudi za organ v sestavi ministrstva.

(3)Če se naloge koordinacije evropskih zadev opravljajo v kabinetu, tega dela ne more opravljati javni uslužbenec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za čas trajanja funkcije ministra.

(4)Če se naloge koordinacije opravljajo v službi, ki je neposredno odgovorna ministru, se lahko v tej službi opravljajo tudi naloge glavne pisarne, vezane na koordinacijo evropskih zadev.

(1)V sekretariatu se za opravljanje spremljajočih nalog ne glede na število sistemiziranih delovnih mest lahko oblikuje služba ali center.

(2)V službi ali centru se lahko oblikujejo oddelki, če je za področje ali za določeno vrsto spremljajočih nalog sistemiziranih najmanj pet delovnih mest.

(3)V sekretariatu se za opravljanje nalog poslovanja z dokumentarnim gradivom, nalog vložišča ter nalog sprejemne in informacijske pisarne lahko oblikuje glavna pisarna.

(4)V sekretariatu, ki ima več kot 80 sistemiziranih delovnih mest, se izjemoma oblikuje urad, če je za področje sistemiziranih najmanj 30 delovnih mest.

(1)Izjemoma se lahko v ministrstvu sektor, služba ali urad oblikuje izven direktorata ali sekretariata.

(2)Sektor ali služba iz prejšnjega odstavka se lahko oblikuje, če: – v ministrstvu niso organizirani direktorati, – ustanovitev sektorja ali službe izhaja iz zahtev zakona ali podzakonskega predpisa (na primer služba za notranjo revizijo), – je treba zagotavljati strokovno pomoč pri koordinaciji nalog, ki se nanašajo na delovna področja več ministrstev ali na zaokrožena delovna področja širšega pomena in na projekte, ki se vodijo na nivoju koordinacije skupine ministrov, – je treba zagotavljati koordinacijo vladnih služb ali ministrstev ali izvajati strokovno administrativna dela za vladna telesa ali druga telesa, v katerih sodeluje vlada, ali – je treba izvajati naloge na področju financiranja in investicij v dejavnost javnega sektorja za delovno področje več direktoratov.

(3)Urad iz prvega odstavka tega člena se lahko oblikuje za izvajanje projektov, financiranih iz evropskih sredstev, za čas, ko ima ministrstvo položaj organa upravljanja, organa za potrjevanje, posredniškega telesa ali upravičenca, če je za delovno področje urada sistemiziranih najmanj 30 delovnih mest. V tem uradu se lahko organizirajo oddelki, če je za področje sistemiziranih najmanj deset delovnih mest.

(4)Za sektor in službo iz tega člena ne velja omejitev glede števila sistemiziranih delovnih mest.

(5)Sektor in služba iz tega člena ali služba iz prvega odstavka 17. člena te uredbe se lahko združita v urad, če je za področja sistemiziranih najmanj 30 delovnih mest.

(6)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se lahko za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja ter usposabljanja izven direktorata ali sekretariata v okviru pristojnega ministrstva oblikuje samostojna organizacijska enota.

(1)Območna enota ministrstva se oblikuje, če je zaradi izboljšanja dostopnosti upravnih storitev potrebno dekoncentrirano opravljanje nalog.

(2)Izpostava se oblikuje kot notranja organizacijska enota območne enote ministrstva, če je zaradi dostopnosti upravnih storitev potrebna nadaljnja dekoncentracija.

(3)Poimenovanje, sedež in območje območne enote ali izpostave se določijo s sistemizacijo.

(1)Notranje organizacijske enote in druga vprašanja notranje organizacije diplomatskih predstavništev in konzulatov se določijo s sistemizacijo pristojnega ministrstva.

(2)Kot notranja organizacijska enota ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, se lahko v primerih, določenih z zakonom, ki ureja zunanje zadeve, oblikuje urad Republike Slovenije v tujini.

(1)V organih v sestavi ministrstva in vladnih službah se lahko za opravljanje nalog na delu delovnega področja ali za opravljanje posameznih nalog oblikuje sektor, če je za področje sistemizirano najmanj pet delovnih mest. V sektorju se lahko za opravljanje nalog na ožjem delu delovnega področja ali posameznih nalog oblikuje oddelek, če je za področje sistemizirano najmanj pet delovnih mest, v sektorju pa najmanj deset delovnih mest. V oddelku se lahko oblikuje referat, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest, v oddelku pa najmanj 20 delovnih mest. Za opravljanje spremljajočih nalog se lahko oblikujejo službe, centri in glavna pisarna v skladu z merili iz 18. člena te uredbe.

(2)V organih v sestavi ministrstva in vladnih službah se ne oblikuje sekretariat.

(3)Številčne omejitve iz prvega odstavka tega člena ne veljajo za Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije.

(4)V organih v sestavi ministrstva, ki imajo več kot 400 zaposlenih, se za opravljanje organizacijsko-kadrovskih, informacijskih in telekomunikacijskih, finančno-materialnih in drugih spremljajočih dejavnosti lahko oblikuje urad, če je za področje sistemiziranih najmanj 50 delovnih mest.

(5)V organih v sestavi ministrstva in vladnih službah, ki imajo sistemiziranih več kot 80 delovnih mest, se lahko za zaokroženo delovno področje oblikuje urad, če je za področje sistemiziranih najmanj 30 delovnih mest.

(6)Številčne omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za organ, pristojen za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

(7)V organih v sestavi ministrstev se lahko v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, za posamezna področja inšpekcijskega nadzora kot notranje organizacijske enote oblikujejo inšpekcije.

(8)V organih v sestavi ministrstev se lahko oblikujejo tudi območne enote in izpostave v skladu z merili iz 20. člena te uredbe.

(1)V območni enoti ali izpostavi ministrstva in organa v sestavi ministrstva se lahko za posamezna delovna področja oblikujejo sektorji, če je za opravljanje nalog na tem področju sistemiziranih najmanj 30 delovnih mest, in oddelki, če je sistemiziranih najmanj osem delovnih mest. V oddelku se lahko oblikujejo referati, če je v oddelku sistemiziranih najmanj 16 delovnih mest, v referatu pa najmanj pet delovnih mest. Za opravljanje spremljajočih nalog se lahko oblikujejo službe, če je sistemizirano najmanj pet delovnih mest.

(2)Glavna pisarna se lahko oblikuje v službi ali drugi notranji organizacijski enoti območne enote ali izpostave za opravljanje nalog poslovanja z dokumentarnim gradivom, nalog vložišča ter nalog sprejemne in informacijske pisarne, če je za opravljanje teh nalog sistemiziranih najmanj pet delovnih mest.

(3)V območni enoti ali izpostavi se lahko izven lokacije območne enote ali izpostave zaradi večje dostopnosti upravnih storitev organizira referat ali pisarna kot metoda dela.

(1)V upravni enoti se lahko za opravljanje nalog na posameznem delovnem področju oblikuje sektor, če je za izvajanje nalog na posameznem delovnem področju sistemiziranih najmanj deset delovnih mest in oddelek, če je za izvajanje nalog na posameznem delovnem področju sistemiziranih najmanj pet delovnih mest. V oddelku se lahko oblikuje referat, če je za izvajanje nalog na posameznem delovnem področju sistemiziranih najmanj pet delovnih mest, v oddelku pa najmanj deset delovnih mest.

(2)Za opravljanje spremljajočih nalog, nalog stikov z javnostmi, finančnega in materialnega poslovanja, strateškega načrtovanja in ravnanja s kadri, odnosov z uporabniki, poslovanja z dokumentarnim gradivom in upravljanja kakovosti, se lahko pod enakimi pogoji kot sektor oblikuje sekretariat, če je v upravni enoti, sistemiziranih več kot 100 delovnih mest.

(3)Pod enakimi pogoji kot oddelek se lahko pri načelniku oblikuje samostojna notranja organizacijska enota, katere vodja je neposredno odgovoren načelniku upravne enote.

(4)Glavna pisarna se lahko oblikuje v notranji organizacijski enoti za opravljanje nalog poslovanja z dokumentarnim gradivom, nalog vložišča ter nalog sprejemne in informacijske pisarne.

(5)V upravni enoti se lahko za večjo dostopnost upravnih storitev kot notranja organizacijska enota ali metoda dela oblikuje krajevni urad.

(1)Inšpekcija se oblikuje, če je za inšpekcijske naloge sistemiziranih najmanj pet delovnih mest.

(2)Pogoj iz prejšnjega odstavka se ne uporablja, če se naloge inšpekcijskega nadzorstva opravljajo v organu v sestavi ministrstva, ki ni inšpektorat.

Organ državne uprave lahko za drug organ državne uprave opravlja finančne, kadrovske in druge spremljajoče naloge. O načinu opravljanja nalog se med predstojnikoma sklene pisni dogovor.

Za organe v sestavi ministrstev, ki imajo več kot 1.500 zaposlenih, ne veljajo določbe 22. in 23. člena te uredbe.

(1)V ministrstvu, organu v sestavi ministrstva ali vladni službi se lahko kot samostojna notranja organizacijska enota oblikuje projektna enota, če je to potrebno za izvedbo določenega strokovnega projekta. Znotraj ministrstva se lahko projektna enota oblikuje tudi v direktoratu ali sekretariatu.

(2)Projektna enota se oblikuje za čas trajanja projekta.

(3)Če so predvidene začasne premestitve javnih uslužbencev iz drugih organov v projektno enoto, se financiranje dela projektne enote uredi s sklepom vlade ali s sporazumom med predstojnikoma v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

(1)Vodja notranje organizacijske enote je za svoje delo in delo notranje organizacijske enote odgovoren vodji višje notranje organizacijske enote, v okviru katere je organizirana notranja organizacijska enota, ki jo vodi. Če take širše notranje organizacijske enote v organu ni, je vodja notranje organizacijske enote odgovoren predstojniku.

(2)Vodja vsake notranje organizacijske enote je odgovoren tudi predstojniku.

(1)Položaji, na katerih se opravljajo naloge vodenja notranjih organizacijskih enot, so: 1. v kabinetu – vodja kabineta, 2. v sekretariatu – generalni sekretar, 3. v direktoratu – generalni direktor, 4. v uradu – direktor urada, 5. v sektorju – vodja sektorja, 6. v inšpekciji – direktor inšpekcije, 7. v oddelku – vodja oddelka, 8. v referatu – vodja referata, 9. v projektni enoti – vodja projektne enote, 10. v službi ali centru – vodja službe ali centra, 11. v glavni pisarni – vodja glavne pisarne, 12. v sekretariatu – vodja sekretariata, 13. v območni enoti in izpostavi – vodja območne enote (do 30 zaposlenih) ali direktor območne enote (30 zaposlenih ali več) in vodja izpostave, 14. v diplomatskem predstavništvu – veleposlanik, 15. v konzulatu – vodja konzulata in 16. v generalnem konzulatu – generalni konzul.

(2)Generalni direktor, generalni sekretar, predstojnik organa v sestavi ministrstva in predstojnik vladne službe imajo lahko namestnika, če je v direktoratu, sekretariatu, organu v sestavi ministrstva ali vladni službi sistemiziranih najmanj 60 delovnih mest.

(3)V organu v sestavi ministrstva z več kot 1.500 zaposlenimi, vladni službi, katere predstojnik je neposredno podrejen predsedniku vlade in ima sistemiziranih najmanj 60 delovnih mest, vladni službi, ki jo vodi minister brez resorja, ki nima državnega sekretarja, generalnem sekretariatu vlade in službi vlade za zakonodajo se lahko sistemizirata največ dve delovni mesti namestnika.

(4)Če je v sekretariatu sistemiziranih najmanj 100 delovnih mest, se lahko sistemizirata največdve delovni mesti namestnikov generalnega sekretarja. Če je v sekretariatu sistemiziranih najmanj 200 delovnih mest, se lahko sistemizirajo največ tri delovna mesta namestnikov generalnega sekretarja.

(1)Vodje notranjih organizacijskih enot načrtujejo, organizirajo, usmerjajo in nadzorujejo opravljanje dela v notranjih organizacijskih enotah in opravljajo najzahtevnejše strokovne naloge. Vodje notranjih organizacijskih enot odločajo o zadevah z delovnega področja posamezne notranje organizacijske enote, za katere jih pooblasti predstojnik.

(2)Predstojnik organa ali vodja notranje organizacijske enote lahko pooblasti javnega uslužbenca za nadomeščanje in usklajevanje dela.

(1)Organizacijske enote Policije so generalna policijska uprava, policijska uprava in policijska postaja.

(2)Organizacijske enote Finančne uprave Republike Slovenije so generalni finančni urad, finančni uradi, posebni finančni urad (v nadaljnjem besedilu: finančni urad) in izpostave.

(1)Organizacijske enote generalne policijske uprave in generalnega finančnega urada so: 1. služba generalnega direktorja, 2. uprava (dopustno), 3. urad, 4. sektor, 5. oddelek, 6. center, 7. referat, 8. služba, 9. glavna pisarna.

(2)Organizacijska enota generalne policijske uprave je tudi Policijska akademija in Nacionalni forenzični laboratorij.

(1)Služba generalnega direktorja se oblikuje za opravljanje strokovnih, svetovalnih, organizacijskih, koordinacijskih in administrativno-tehničnih nalog, vezanih na položaj generalnega direktorja.

(2)V službi generalnega direktorja se lahko za opravljanje nalog na delu delovnega področja ali za izvajanje posameznih nalog oblikujejo organizacijske enote iz prvega odstavka prejšnjega člena, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest.

V generalni policijski upravi in generalnem finančnem uradu se za opravljanje nalog na širšem zaokroženem delovnem področju oblikuje uprava, če je za področje sistemiziranih najmanj 50 delovnih mest.

(1)V generalni policijski upravi in generalnem finančnem uradu se lahko za opravljanje nalog na delovnem področju oblikuje sektor, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest. Sektor se lahko pod enakim pogojem oblikuje v uradu ali upravi.

(2)V sektorju se lahko za opravljanje nalog na ožjem delu delovnega področja nalog oblikuje oddelek, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest, v sektorju pa najmanj deset delovnih mest.

(3)V oddelku, v katerem je sistemizirano najmanj 20 delovnih mest, se lahko oblikuje referat, če je za delovno področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest.

(4)Na nivoju referata se v generalni policijski upravi lahko izjemoma, če to to bolj ustreza naravi njihovih nalog, oblikujejo organizacijske enote z drugačnim poimenovanjem.

(5)V generalnem finančnem uradu se lahko ne glede na določbo prejšnjega odstavka v oddelkih, ki opravljajo naloge na področju finančnih preiskav za opravljanje specializiranih nalog na ožjem delovnem področju oblikujejo referati, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest.

(6)V upravi se lahko za opravljanje strokovnih nalog oblikujejo centri ali oddelki ali izjemoma organizacijske enote z drugačnim poimenovanjem, če to bolj ustreza naravi njihovih nalog in pod pogojem, da je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest.

(7)V centru se lahko za opravljanje nalog na ožjem delu delovnega področja oblikujejo oddelki, če je za posamezno področje dela sistemiziranih najmanj pet delovnih mest.

(1)V generalni policijski upravi in generalnem finančnem uradu se za opravljanje organizacijsko-kadrovskih, informacijskih in telekomunikacijskih, finančno-materialnih in drugih spremljajočih dejavnosti lahko oblikuje služba.

(2)V službi se lahko oblikujejo sektorji ali centri ali izjemoma, če to bolj ustreza naravi njihovih nalog, organizacijske enote z drugačnim poimenovanjem, če je za področje sistemiziranih najmanj deset delovnih mest. V centrih ali v organizacijskih enotah z drugačnim poimenovanjem se lahko oblikujejo oddelki, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest, v centru ali organizacijski enoti z drugačnim poimenovanjem pa najmanj deset delovnih mest.

(3)V generalni policijski upravi in generalnem finančnem uradu se za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena lahko oblikuje urad, če je za področje sistemiziranih najmanj 50 delovnih mest.

(4)V uradu se lahko oblikujejo sektorji, ali centri ali izjemoma, če to bolj ustreza naravi njihovih nalog, organizacijske enote z drugačnim poimenovanjem, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest. V sektorjih, centrih ali v organizacijskih enotah z drugačnim poimenovanjem se lahko oblikujejo oddelki, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest, v sektorju, centru ali organizacijski enoti z drugačnim poimenovanjem pa najmanj deset delovnih mest.

V generalni policijski upravi in generalnem finančnem uradu se za opravljanje nalog poslovanja z dokumentarnim gradivom, nalog vložišča ter nalog sprejemne in informacijske pisarne lahko oblikuje glavna pisarna.

(1)Za izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v Policiji se kot notranja organizacijska enota v generalni policijski upravi oblikuje policijska akademija.

(2)Policijsko akademijo vodi direktor, ki je za svoje delo in delo policijske akademije odgovoren generalnemu direktorju Policije.

(3)Za organizacijo in izvajanje izobraževalnih in drugih programov se lahko v policijski akademiji oblikujejo organizacijske enote. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe te uredbe in predpisov, ki urejajo področje šolstva.

(1)Za opravljanje kriminalistično tehničnih in laboratorijskih raziskovanj, za opravljanje preiskav ter dajanje strokovnih in izvedenskih mnenj s tega področja za potrebe Policije, državnih tožilstev in sodišč, se kot notranja organizacijska enota v generalni policijski upravi oblikuje nacionalni forenzični laboratorij.

(2)Nacionalni forenzični laboratorij vodi direktor, ki je za svoje delo in delo nacionalnega forenzičnega laboratorija odgovoren generalnemu direktorju Policije.

(1)V policijski upravi in finančnem uradu (v nadaljnjem besedilu: območne enote) se lahko na regijski ravni za opravljanje nalog na zaokroženem delovnem področju oblikujejo sektorji, če je za področje sistemiziranih najmanj deset delovnih mest, službe, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest, in oddelki, če je sistemiziranih najmanj pet delovnih mest. V oddelku z najmanj 20 sistemiziranimi delovnimi mesti se lahko oblikujejo referati ali izjemoma, če to bolj ustreza naravi njihovih nalog, organizacijske enote z drugačnim poimenovanjem na nivoju referata, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest. Oddelki se lahko oblikujejo tudi v sektorjih in službah.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v sektorjih policijskih uprav, ki usklajujejo in usmerjajo delo policijskih postaj ter izvajajo nadzor nad njihovim delom na področju zagotavljanja javnega reda, urejanja in nadzora cestnega prometa, nadzora državne meje, izravnalnih ukrepov ter postopkov s tujci, oblikujejo oddelki tudi, če je za področje sistemiziranih manj ko pet delovnih mest.

(3)V policijski upravi se lahko pod pogoji, ki veljajo za sektor, oblikuje operativno-komunikacijski center.

(1)V finančnem uradu se lahko oblikujejo izpostave kot notranje organizacijske enote ali metode dela. Zaradi večje dostopnosti upravnih storitev se kot metoda dela urada ali izpostave lahko oblikuje pisarna. V izpostavi se lahko za ožji del delovnega področja oblikuje referat, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest, v izpostavi pa najmanj deset delovnih mest.

(2)V policijski upravi se lahko kot organizacijske enote na lokalni ravni oblikujejo policijske postaje. Organizacijska enota policijske postaje je lahko policijski oddelek.

Poleg položajev iz 30. člena te uredbe so položaji v velikih organih v sestavi ministrstev tudi direktor uprave, poveljnik specialne enote, direktor policijske akademije, direktor nacionalnega forenzičnega laboratorija komandir policijske postaje in komandir oddelka na policijski postaji.

Glavna pisarna se lahko oblikuje v skladu s tretjim odstavkom 18. člena, prvim odstavkom 22. člena, četrtim odstavkom 24. člena in 39. členom te uredbe, če je za opravljanje nalog glavne pisarne sistemiziranih najmanj pet delovnih mest.

(1)V širši organizacijski enoti se praviloma ne oblikuje samo ena ožja organizacijska enota.

(2)Samo ena ožja organizacijska enota se oblikuje izjemoma, če na ravni višje organizacijske enote ostanejo sistemizirana najmanj tri delovna mesta.

(1)Za izvedbo nalog, ki zahtevajo sodelovanje javnih uslužbencev iz različnih notranjih organizacijskih enot, se lahko oblikujejo projektne ali delovne skupine ali druge oblike sodelovanja, če se za izvedbo istih nalog ne ustanovi projektna enota iz 28. člena te uredbe in če ni mogoče v okviru rednega dela javnih uslužbencev zagotoviti izvedbe takih nalog.

(2)Projektno ali delovno skupino ustanovi predstojnik ali generalni direktor. Z aktom o ustanovitvi projektne ali delovne skupine se določijo sestava, naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in drugi pogoji za njeno delo, razbremenitev nalog članov projektne skupine v njihovih organizacijskih enotah in način plačila dodatnih obremenitev v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence.

(3)Član projektne ali delovne skupine je za svoje delo v projektni skupini odgovoren vodji projektne skupine in predstojniku organa, v katerem dela.

(4)Dva organa ali več organov državne uprave lahko ustanovi skupno (medresorsko) projektno ali delovno skupino. Akt o ustanovitvi sporazumno sprejmejo predstojniki.

(1)Za nemoteno izvajanje poslovnih procesov, ki zahtevajo stalno povezovanje med ministrstvi, organi v sestavi ministrstev ali vladnimi službami, lahko vlada ali predstojniki organov sporazumno oblikujejo stalne koordinacijske skupine.

(2)Za nemoteno izvajanje poslovnih procesov iz prejšnjega odstavka se lahko sprejme poslovnik o sodelovanju, v katerem se določijo način sodelovanja in medsebojnega obveščanja ter potek poslovnih procesov in odgovorne osebe.

(1)Za strokovno pomoč pri izvedbi najzahtevnejših projektnih del se lahko oblikujejo strokovni sveti, ki jih ustanovi minister.

(2)V strokovni svet se imenujejo strokovnjaki s področja, za katero je strokovni svet ustanovljen. Delo strokovnega sveta vodi minister ali oseba, ki jo minister pooblasti.

(3)S sklepom o ustanovitvi strokovnega sveta se določijo sestava, naloge, čas delovanja, način dela, sredstva in drugi pogoji za njegovo delo.

(1)Za sodelovanje ministrstva z nevladnimi organizacijami se lahko oblikujejo posvetovalne konference, ki jih ustanovi minister.

(2)V posvetovalno konferenco so imenovani uradniki in predstavniki nevladnih organizacij. Delo posvetovalne konference vodi minister ali po njegovem pooblastilu uradnik, ki je imenovan v posvetovalno konferenco.

(1)Pri določanju sistemizacije delovnih mest v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti in pravosodnih organih je treba upoštevati: 1. opis nalog, njihovo zahtevnost in obseg dela, 2. tipična uradniška delovna mesta in pogoje za ta delovna mesta ter nazive, v katerih se lahko opravljajo, iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, 3. strokovno-tehnična delovna mesta in pogoje za ta delovna mesta iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, 4. razvrstitev položajev in pogojev za položaje ter nazive, v katerih se opravljajo naloge na posameznih položajih, iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe in 5. pogoje glede zahtevanih delovnih izkušenj za imenovanje v naziv.

(2)Pri sistemiziranju delovnih mest se tipična uradniška delovna mesta iz Priloge 1 te uredbe in strokovno-tehnična delovna mesta iz Priloge 3 te uredbe uporabljajo tako, da se delovna mesta povzamejo v sistemizacijo, pri čemer se v primeru posebne vsebine nalog in v drugih utemeljenih primerih delovnim mestom v sistemizaciji dodajo dodatna poimenovanja in dodatni pogoji ter prilagodi opis nalog ob upoštevanju stopnje zahtevnosti nalog.

(3)Če se na delovnem mestu opravljajo naloge, ki ustrezajo opisu delovnih mest različne stopnje zahtevnosti iz prilog, se sistemizira delovno mesto najvišje stopnje zahtevnosti, v opisu nalog pa navedejo tudi naloge iz opisov drugih delovnih mest iz prilog.

(4)Če se na delovnem mestu opravljajo naloge, ki ustrezajo opisu delovnih mest enake stopnje zahtevnosti iz prilog, se sistemizira delovno mesto po pretežnosti, v opisu nalog pa se navedejo tudi naloge iz opisov drugih delovnih mest iz prilog.

(5)Če organizacijsko enoto vodi strokovno-tehnični javni uslužbenec, se delovno mesto povzame iz Priloge 3 te uredbe. Pri poimenovanju se navede, da gre za vodjo organizacijske enote, v opisu pa se poleg drugih nalog navedejo tudi vodstvene naloge.

(1)Sistemizacija delovnih mest mora biti skladna z delovnim področjem in nalogami organa ter poslovnimi procesi, ki potekajo v organu, in oblikovana tako, da zagotavlja učinkovito delo.

(2)V ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve v času priprav za delo v zunanji službi na istem delovnem mestu lahko za največ štiri mesece naloge opravljata dva javna uslužbenca. Izjema po tem odstavku je dovoljena le v okviru premestitev znotraj organov državne uprave, ne pa v primeru sklenitve novega delovnega razmerja.

(3)V ministrstvu, pristojnem za obrambo v času priprav za delo v tujini na istem delovnem mestu lahko za največ šest mesecev naloge opravljata dva javna uslužbenca. Izjema po tem odstavku je dovoljena le v okviru premestitev znotraj organov državne uprave, ne pa v primeru sklenitve novega delovnega razmerja.

(4)V ministrstvu, pristojnem za obrambo, lahko v času priprav za odhod pripadnikov Slovenske vojske, ki jim bo prenehala pogodba o zaposlitvi brez krivdnih razlogov, na istem delovnem mestu za največ šest mesecev delo opravljata dva pripadnika Slovenske vojske.

(1)V sistemizaciji delovnih mest se določijo število in vrste uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest po organizacijskih enotah, vključno z delovnimi mesti za določen čas. Če je v isti organizacijski enoti več enakih delovnih mest, se v sistemizaciji delovnih mest navede število teh delovnih mest.

(2)Pri posameznih delovnih mestih se v sistemizaciji navede: 1. opis nalog, 2. pogoji za opravljanje dela na delovnem mestu, 3. tarifni razred, plačna skupina in podskupina ter plačni razred delovnega mesta ali naziva in dodatki k osnovni plači, 4. ali se delo opravlja v delovnem času, krajšim od polnega, 5. posebnosti glede razporeditve delovnega časa, 6. naloge, ki jih v skladu s predpisi ne smejo opravljati ženske in mladina, 7. naloge, ki jih lahko opravljajo invalidi, 8. oznaka skupine, v katero spada delovno mesto glede na oceno tveganja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo in zdravje pri delu, 9. posebna pooblastila, 10. obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, 11. pooblastilo za dostop do tajnih podatkov in 12. druge posebnosti delovnega mesta.

(3)Če gre za uradniško delovno mesto, se v sistemizaciji delovnih mest določijo tudi vsi nazivi, v katerih se lahko opravlja delo na tem delovnem mestu.

(4)Ob nazivih, v katerih se lahko opravljajo naloge na uradniškem delovnem mestu, se določijo pogoji za opravljanje dela ter plačni in drugi elementi, ki so odvisni od naziva, v katerem se opravljajo naloge na uradniškem delovnem mestu.

(5)Pri posameznem položaju se v sistemizaciji navede tudi opis vodstvenih nalog.

(1)Delovno mesto se sistemizira v eni od notranje organizacijskih enot.

(2)Delovno mesto se lahko sistemizira v organu ali notranji organizacijski enoti, ne da bi bilo uvrščeno v nižjo notranjo organizacijsko enoto, če javni uslužbenec na takšnem delovnem mestu pomaga pri vodenju notranje organizacijske enote ali vodi projektno skupino ali v njej sodeluje.

Pri določanju strokovno-tehničnih delovnih mest v drugih državnih organih (državnih organih, ki niso organi državne uprave ali pravosodni organi) se razvrstitev delovnih mest iz te uredbe uporablja tako, da se delovna mesta iz prilog povzamejo v sistemizacijo, pri čemer se lahko zaradi posebne vsebine nalog in v drugih utemeljenih primerih delovnim mestom v sistemizaciji dodajo dodatna poimenovanja in prilagodijo opisi nalog ali, če to zahteva organizacija dela, določijo nova poimenovanja s prilagojenim opisom nalog, ob upoštevanju stopnje zahtevnosti nalog, ki so za posamezna delovna mesta določene v tej uredbi.

(1)Uradniški nazivi so določeni in razvrščeni v Prilogi 1 te uredbe in vsebuje tudi tipična uradniška delovna mesta ter pogoje glede delovnih izkušenj za uradniške nazive.

(2)Uradniški nazivi v Slovenski vojski in pogoji glede delovnih izkušenj zanje so določeni v Prilogi 1A, ki je sestavni del te uredbe.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se pri oblikovanju formacijskih dolžnosti v Slovenski vojski za razvrstitev uradniških nazivov in pogojev glede delovnih izkušenj, uporablja Priloga 1 te uredbe, za uradniške položaje pa se lahko uporablja Priloga 2 te uredbe.

(4)Pri oblikovanju delovnih mest, na katerih se opravlja vojaška služba, se za razvrstitev nazivov in pogojev glede delovnih izkušenj uporablja Priloga 1A te uredbe, za oblikovanje položajnih delovnih mest, na katerih se opravlja vojaška služba, pa se uporablja Priloga 2A, ki je sestavni del te uredbe.

(5)Položaji in nazivi v Slovenski vojski ter stopnja naziva, v kateri se lahko opravlja delo na položaju, so določeni v Prilogi 2A te uredbe.

Razvrščanje uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest se opravi za potrebe oblikovanja aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, kadrovskega načrtovanja in uvrščanja v plačne razrede.

(1)Tipična uradniška delovna mesta razen delovnih mest uradnih oseb v Slovenski obveščevalno varnostni agenciji so razvrščena v Prilogi 1 te uredbe.

(2)Formacijske dolžnosti v Slovenski vojski razvrsti minister, pristojen za obrambo. Formacijske dolžnosti iz razvrstitve se lahko kot delovna mesta, na katerih se opravlja vojaška služba, sistemizirajo tudi v ministrstvu, pristojnem za obrambo in inšpektoratu, pristojnem za obrambo ali v drugih državnih organih v skladu z zakonom, ki ureja obrambo.

(3)Uradniški položaji so določeni v Prilogi 2 te uredbe.

(4)Vojaški položaji so določeni v Prilogi 2A te uredbe. Če je v isti stopnji več činov ali razredov, se čin ali razred, ki je pogoj za opravljanje nalog na položaju, določi s formacijo.

(5)Strokovno-tehnična delovna mesta v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti so razvrščena v Prilogi 3 te uredbe.

(6)Razvrstitev uradniških delovnih mest vsebuje: 1. poimenovanje uradniškega delovnega mesta, 2. navedbo nalog, ki se opravljajo na uradniškem delovnem mestu, 3. navedbo nazivov, v katerih se lahko opravlja delo na uradniškem delovnem mestu, 4. predpisano izobrazbo, 5. zahtevane delovne izkušnje, 6. karierni razred, plačno skupino in podskupino ter tarifni razred uradniškega delovnega mesta in 7. posebne pogoje.

(7)Razvrstitev strokovno-tehničnih delovnih mest vsebuje: 1. poimenovanje strokovno-tehničnega delovnega mesta, 2. navedbo nalog, ki se opravljajo na strokovno-tehničnem delovnem mestu, 3. predpisano izobrazbo, 4. zahtevane delovne izkušnje, 5. plačno skupino in podskupino ter tarifni razred strokovno-tehničnega delovnega mesta in 6. posebne pogoje.

(8)Razvrstitev položajev vsebuje stopnjo naziva ali nazivov, v katerih se lahko opravlja delo na položaju. Delo na položaju se lahko opravlja tudi v za eno stopnjo višjem nazivu, kot ga določa razvrstitev položajev, če je nanj premeščen uradnik, ki je bil v višji naziv imenovan že na dotedanjem delovnem mestu.

(1)Spremljajoča dela, ki so bistvenega pomena za izvrševanje nalog organa in se v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence, lahko sistemizirajo kot uradniška delovna mesta, se kot uradniška določajo na podlagi naslednjih meril: – gre za opravljanje zahtevnejših spremljajočih nalog na delovnih mestih, za katere se zahteva najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu prve stopnje oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, – zahteva se poznavanje javnih nalog organa, pri čemer je obseg njihovega poznavanja tolikšen, da je po imenovanju v naziv treba opraviti obvezno usposabljanje v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence, – gre za opravljanje nalog, za katere je treba zagotoviti upoštevanje načel in pravil, ki jih zakon, ki ureja javne uslužbence določa za uradnike (načelo zakonitosti, načelo strokovnosti, načelo etičnega, častnega in do javnosti odprtega ravnanja, načelo zaupnosti, načelo odgovornosti za rezultate, načelo dobrega gospodarjenja, načelo politične nevtralnosti) ali – gre za opravljanje spremljajočih nalog, s katerimi se uradnikom na položaju zagotavlja neposredna podpora.

(2)Delovna mesta, za katera se šteje, da izpolnjujejo merila iz prejšnjega odstavka in se lahko sistemizirajo kot uradniška delovna mesta, so tudi delovna mesta vodij finančne, računovodske, kadrovske, pravne in splošne službe, službe za informatiko, glavne pisarne in službe za stike z javnostjo.

(3)Kot uradniška delovna mesta se lahko v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence, ne glede na zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe, določijo tudi delovna mesta, na katerih se opravljajo spremljajoča dela, ki so neposredno operativno povezana s policijskimi, vojaškimi ali obveščevalno-varnostnimi nalogami.

(4)Kot uradniška delovna mesta se ne morejo sistemizirati tista delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge, ki sicer spadajo v delovno področje državnega organa ali organa lokalne skupnosti ali naloge, za katere je bila ustanovljena oseba javnega prava, vendar pa so po vsebini strokovno-tehnične naloge, ne pa uradniške naloge.

Za uradniška ali strokovno-tehnična delovna mesta, na katera se za pripravo in izvedbo projekta predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije začasno zaposlijo ali premestijo javni uslužbenci, se lahko določijo naslednje naloge: 1. vodenje delovne skupine ali delovnega telesa Sveta Evropske unije ali drugih neformalnih delovnih skupin, 2. nadomeščanje vodje delovne skupine ali delovnega telesa Sveta Evropske unije ali drugih neformalnih delovnih skupin, 3. strokovna pomoč pri vodenju delovne skupine ali delovnega telesa Sveta Evropske unije ali drugih neformalnih delovnih skupin, 4. strokovna podpora pri posameznem dosjeju – priprava strokovnih podlag, osnutkov in predlogov rešitev, analiza in primerjava dosjejev ter usklajevanje z drugimi področji, 5. pomoč pri pripravah, organiziranju, usklajevanju in vodenju delovnih teles Sveta Evropske unije ter druge naloge pri izvedbi programa predsedovanja, 6. usklajevanje različnih nalog pri pripravi in izvedbi projekta predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije, 7. kadrovsko-organizacijske naloge – zagotavljanje kadrov za priprave na predsedovanje in njegovo izvedbo, organizacija in priprava usposabljanja in izpopolnjevanja za predsedovanje, 8. organizacija dogodkov v zvezi s predsedovanjem, protokolarne storitve, 9. skrb za predstavitev Republike Slovenije, odnosi z javnostmi, zagotavljanje informacij s področja predsedovanja, 10. zagotavljanje tehnične opreme za predsedovanje, tehnične naloge pri zagotavljanju delovanja interneta in intraneta, 11. urejanje interneta in intraneta – priprava in vsebinsko urejanje gradiva, 12. finančno računovodske storitve v zvezi z nalogami, povezanimi s pripravami na predsedovanje in njegovo izvedbo, 13. izvedba javnih natečajev za različna področja nabave blaga in storitev za potrebe predsedovanja, 14. prevajanje in tolmačenje za predsedovanje in 15. organizacijsko-tehnične naloge za zagotavljanje priprav na predsedovanje in njegove logistične izvedbe.

(1)Za posamezno uradniško delovno mesto se določijo splošni pogoji, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega in uslužbenskega prava, ter uradniški naziv, raven in praviloma tudi vrsta izobrazbe.

(2)Za posamezno uradniško delovno mesto se glede na vsebino nalog kot pogoj določijo tudi funkcionalna in posebna znanja, posebne sposobnosti ali osebne sposobnosti in veščine za opravljanje dela ter drugi pogoji. V sistemizaciji se navede tudi, da morajo uradniki v enem letu od nastopa dela, določenega v pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas opraviti obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv. Pogoji iz tega odstavka se v sistemizaciji ne določajo za položaje, za katere standarde strokovne usposobljenosti določi uradniški svet.

(3)Za posamezno strokovno-tehnično delovno mesto se določijo splošni pogoji, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega in uslužbenskega prava, ter raven in praviloma tudi program izobraževanja ali poklicna kvalifikacija ter delovne izkušnje.

(4)Za strokovno-tehnično delovno mesto se lahko glede na vsebino nalog kot pogoj določijo tudi znanje uradnega jezika, funkcionalna in posebna znanja, posebne sposobnosti ali osebne sposobnosti in veščine za opravljanje dela in drugi pogoji.

(5)Za položaje generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi ministrstva, predstojnika vladne službe in načelnika upravne enote, razen za načelnika Generalštaba Slovenske vojske in glavnega inšpektorja za obrambo, se poleg pogojev, določenih za uradniška delovna mesta, kot pogoj določijo tudi funkcionalna znanja upravnega vodenja in ravnanja s kadri ter druga posebna znanja. Uradnik na položaju iz tega odstavka mora pridobiti ta znanja najkasneje v enem letu od imenovanja na položaj v okviru programa, ki ga določi minister, pristojen za javno upravo.

(6)Funkcionalna znanja upravnega vodenja in ravnanja s kadri ter druga specialna znanja se določijo tudi kot pogoj za položaj direktorja uprave lokalne skupnosti oziroma tajnika občine. Program usposabljanja lahko določijo reprezentativna združenja lokalnih skupnosti.

(7)Merila za določanje pogojev za delovno mesto so: – zahtevnost in vrste nalog delovnega mesta, – odgovornost in posebna pooblastila, – psihofizični napori in – vplivi okolja.

(8)Pri določanju pogojev za položaj se poleg meril iz prejšnjega odstavka upoštevajo tudi velikost notranje organizacijske enote ter obseg in zahtevnost delovnega področja notranje organizacijske enote, ki jo javni uslužbenec na položaju vodi.

(9)Če zakon za posamezna uradniška delovna mesta zahteva določeno raven izobrazbe, se ta raven izobrazbe določi tudi kot pogoj za nazive, v katerih se naloge na tem delovnem mestu opravljajo. Posebni pogoji za opravljanje uradniškega delovnega mesta, določeni s predpisi, se štejejo tudi kot pogoji za nazive, v katerih se opravljajo naloge na teh delovnih mestih.

(10)Pri posameznem delovnem mestu ali položaju se lahko navedejo tudi posebna znanja ter posebne sposobnosti ali osebne sposobnosti in veščine, ki se upoštevajo pri izbiri javnega uslužbenca.

(1)Pri uradniških delovnih mestih se glede določanja ravni izobrazbe upošteva predpisana raven izobrazbe za nazive, v katerih se lahko opravlja delo na tem delovnem mestu.

(2)Na delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge v nazivih tretjega kariernega razreda, so lahko premeščeni tudi uradniki, ki so pridobili najmanj višjo izobrazbo v okviru sistema visokošolskega izobraževanja po višješolskih programih, sprejetih pred 1. januarjem 1994 ter imajo: – najmanj deset let delovnih izkušenj za imenovanje v naziv devete stopnje in – najmanj 12 let delovnih izkušenj za imenovanje v naziv osme stopnje.

(3)Predpisane delovne izkušnje iz prejšnjega odstavka morajo biti pridobljene na delovnih mestih z zahtevano višješolsko izobrazbo v organih državne uprave, pravosodnih organih in v upravah lokalnih skupnosti.

(4)Za strokovno-tehnično delovno mesto se določi raven izobrazbe skladno s to uredbo.

(5)Za posamezno delovno mesto se lahko raven izobrazbe določi brez navedbe programa izobraževanja. Pri uradniških delovnih mestih se lahko v sistemizaciji določi vrsta ali program ali več programov izobraževanja iste ravni zahtevnosti. Pri strokovno-tehničnih delovnih mestih se program ali več programov izobraževanja določi v razvrstitvi delovnih mest, ali v sistemizaciji.

(6)Za delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge vodenja upravnega postopka in odločanja v upravnem postopku, se kot pogoj določi strokovni izpit iz upravnega postopka ustrezne stopnje.

(7)Za delovna mesta, na katerih se izvajajo posebna pooblastila, se kot pogoj določi poseben strokovni izpit, če tako določa zakon ali podzakonski predpis.

(1)Za uradniška delovna mesta se glede predpisanih delovnih izkušenj upoštevajo delovne izkušnje, predpisane za imenovanje v najnižji naziv, v katerem se lahko opravlja delo na tem delovnem mestu.

(2)Za delovna mesta ali nazive, za katere se ne zahteva izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, ali izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, se predpisane delovne izkušnje skrajšajo za tretjino če naloge na tem delovnem mestu opravlja javni uslužbenec, ki ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij. Predpisane delovne izkušnje za nazive VIII. stopnje se pod istimi pogoji skrajšajo na sedem mesecev.

(3)Za delovna mesta ali nazive, za katere se ne zahteva specializacija, magisterij znanosti ali doktorat znanosti, zahteva pa se izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, ali izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, se predpisane delovne izkušnje skrajšajo za tretjino, če naloge na tem delovnem mestu opravlja javni uslužbenec, ki ima zaključen specialistični študij, magisterij znanosti ali doktorat znanosti.

(4)Za delovna mesta ali nazive se predpisane delovne izkušnje skrajšajo za eno leto, če naloge na tem delovnem mestu opravlja javni uslužbenec, ki ima opravljen pravniški državni izpit ali pravosodni izpit, razen v primeru uradniških nazivov v pravosodju, za katere se zahteva pravniški državni izpit ali pravosodni izpit.

(5)Za delovna mesta v kabinetu, za katera se sklene pogodbo zaposlitvi za čas trajanja funkcije predsednika vlade, ministra, generalnega sekretarja vlade ali župana, se predpisane delovne izkušnje lahko skrajšajo za polovico.

(6)Za javne uslužbence, ki so v okviru državne uprave ali v pravosodnih organih pridobivali delovne izkušnje na delovnih mestih, za katera se zahteva dve ravni nižja izobrazba, se ob imenovanju v nazive IX. stopnje ali premestitvi na strokovno-tehnično delovno mesto v VII. tarifnem razredu, ne zahtevajo delovne izkušnje, pri čemer je javnega uslužbenca mogoče premestiti na strokovno-tehnično delovno mesto v tarifnem razredu VII/1. Ta določba se smiselno uporablja tudi za javne uslužbence, zaposlene v upravah lokalnih skupnosti.

(7)Če zakon za inšpektorja zahteva najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, se delovne izkušnje v inšpektorskih nazivih četrte in pete stopnje skrajšajo za eno tretjino.

(8)Za diplomatske in konzularne nazive drugega in tretjega kariernega razreda, za katere zakon zahteva izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, se predpisane delovne izkušnje skrajšajo za eno tretjino. Predpisane delovne izkušnje za naziv VIII. stopnje se pod istimi pogoji skrajšajo na sedem mesecev.

(9)Ne glede na Prilogo 1A te uredbe se za nazive višjih vojaških uslužbencev tretjega kariernega razreda, ki so zdravniki, določi šest mesecev delovnih izkušenj.

(1)Naloge na uradniškem delovnem mestu se opravljajo v treh zaporednih nazivih kariernega razreda.

(2)V sistemizaciji se lahko za posamezna delovna mesta, za katera ta uredba določa, da se lahko opravljajo v treh zaporednih nazivih, določi, da se opravljajo samo v zgornjih dveh nazivih.

(3)Naloge na uradniškem delovnem mestu prvega kariernega razreda se opravljajo v enem nazivu ali v dveh zaporednih nazivih.

(4)Naloge na uradniških delovnih mestih policistov, pravosodnih policistov, inšpektorjev in uradnikov finančne uprave, ki v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, opravljajo naloge s posebnimi pooblastili, v nazivih od petnajste do četrte stopnje, se lahko opravljajo v enem nazivu, v dveh zaporednih nazivih ali v treh zaporednih nazivih, pri čemer so lahko za delovno mesto določeni tudi nazivi različnih kariernih razredov (četrtega in petega).

(5)V upravnih enotah se sistemizirajo delovna mesta prvega kariernega razreda, če se na teh delovnih mesti pretežno opravljajo naloge vodenja ali odločanja v najzahtevnejših upravnih postopkih ali naloge na vsebinsko povezanih področjih.

(6)Naloge na položaju se opravljajo v enem nazivu ali dveh zaporednih nazivih. Ne glede na Prilogo 2 te uredbe, ki določa, da se delo na položaju lahko opravlja v dveh zaporednih nazivih, se delo na položajih v Policiji lahko opravlja samo v enem nazivu.

(7)Naloge na delovnih mestih notranjih revizorjev se lahko sistemizirajo v dveh nazivih ali enem nazivu.

(8)Delovna mesta, ki se lahko opravljajo v nazivu višji sekretar, se lahko v okviru državne uprave sistemizirajo samo v Kabinetu predsednika vlade, ministrstvih, organih v sestavi ministrstev z več kot 1.500 zaposlenimi in v vladnih službah, ki jih vodijo ministri brez resorja ali katerih direktorji so neposredno odgovorni predsedniku vlade, ter v generalnem sekretariatu vlade. Takšnih delovnih mest je lahko največ dva odstotka sistemiziranih delovnih mest v ožjem ministrstvu, zaokroženo navzgor, vendar ne več kot šest delovnih mest v ministrstvu, pri čemer v organu v sestavi ministrstva ne sme biti sistemiziranih več takih delovnih mest kot v ožjem ministrstvu, in ne več kot dve delovni mesti v vladnih službah razen v Kabinetu predsednika vlade. V kvoto se ne vštevajo delovna mesta generalnih direktorjev in generalnega sekretarja, direktorja vladne službe in vodje diplomatskega predstavništva.

(9)Določba zadnjega stavka prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za delovna mesta, ki se lahko opravljajo v nazivu veleposlanik I.

(10)Vojaške formacijske dolžnosti se opravljajo v enem nazivu, ki je enak osebnemu činu ali razredu ali eno stopnjo višji.

(1)V zunanji službi ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, se lahko naloge opravljajo na diplomatskih ali strokovno-tehničnih delovnih mestih, ki so določena v Prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Naloge na diplomatskih delovnih mestih se lahko opravljajo v vseh diplomatskih nazivih, v skladu s pogoji, ki jih za uporabo nazivov v zunanji službi določa zakon, ki ureja zunanje zadeve.

(2)Na konzulatih se naloge na diplomatskih delovnih mestih opravljajo v nazivih, ki jih določa prejšnji odstavek, pri čemer se javni uslužbenec prijavi in uporablja konzularni naziv, ki mu je določen na podlagi zakona, ki ureja zunanje zadeve in spodnje preglednice.

(3)Javni uslužbenec v zunanji službi ne more uporabljati naziva, ki je višji od naziva, v katerega je imenovan, ali od naziva, glede na katerega so mu določene pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v notranji službi.

(4)Naziv, ki se uporablja v zunanji službi, je začasni naziv in ne vpliva na naziv, v katerega je javni uslužbenec imenovan v notranji službi.

(5)Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za javne uslužbence na obrambnem področju, ki začasno opravljajo delo v diplomatskih predstavništvih v tujini.

(6)Napredovanje v nazivu v zunanji službi se izvaja pod pogoji, ki jih določa uredba, ki ureja napredovanje uradnikov v nazive. Poleg pogojev iz navedene uredbe mora uslužbenec za napredovanje izpolnjevati tudi druge pogoje za uporabo naziva v zunanji službi, ki jih določa zakon, ki ureja zunanje zadeve.

(7)Za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti so lahko posamezna delovna mesta v zunanji službi ministrstva, pristojnega za zunanje sistemizirana izven notranjih organizacijskih enot.

Uradniško delovno mesto »Sodniški pripravnik po ZPDI« se sistemizira za javne uslužbence, ki opravljajo pripravništvo po zakonu, ki ureja pravniški državni izpit, z nalogami, kot so določene v tem zakonu, in predpisu, izdanem na njegovi podlagi.

Sistemizacije se s to uredbo uskladijo v šestih mesecih po njeni uveljavitvi.

Urad za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ohrani organizacijsko obliko urada.

Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16, 8/17, 40/17, 41/17, 11/19, 25/19, 54/19, 67/19, 89/20, 104/20, 118/20, 168/20, 31/21, 54/21, 203/21, 29/22, 80/22, 103/22, 125/22, 25/23, 74/23, 127/23, 19/24, 35/24, 105/24, 32/25 – ZJU-1 in 34/25).

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2026. Priloga 1: Opisi tipičnih uradniških delovnih mest Priloga 1A: Nazivi v slovenski vojski Priloga 2: Uradniški položaji Priloga 2A: Vojaški položaji Priloga 3: Razvrstitev strokovno-tehničnih delovnih mest Priloga 4: Delovna mesta v tujini