Pravilnik o podrobnejših pogojih glede dostopnosti storitev, ki invalidom zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev

Ta pravilnik v skladu z Direktivo (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L št. 151 z dne 7. 6. 2019, str. 70; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/882/EU) določa podrobnejše pogoje glede dostopnosti storitev, ki zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev.

(1)Storitve, ki zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, se zagotavljajo preko elektronskih programskih vodnikov, ki morajo biti zaznavni, uporabni, razumljivi in zanesljivi ter zagotavljati informacije o razpoložljivosti elementov dostopnosti. Elektronski programski vodnik je sistem menijev, ki uporabnikom storitev ponuja razpored ponujenih vsebin in ostalih funkcionalnosti za njihovo spremljanje oziroma ogled.

(2)Storitve dostopnosti do avdiovizualnih medijskih storitev so podnapisi, zvočni opis, govorjeni podnapisi in tolmačenje v znakovnem jeziku, ki morajo biti v celoti posredovane v ustrezni kakovosti, ki omogoča natančen prikaz, sinhronizacijo z zvokom in videom ter uporabnikom omogočajo nadzor prikaza in uporabe.

(3)Podnapisi za gluhe in naglušne osebe so zapisi govorjenega besedila v programskih vsebinah, ki jih gledalci spremljajo sočasno z gledanjem vsebine. Poleg govorjenega besedila gluhi in naglušni lahko potrebujejo tudi dodatne informacije, na primer o šumih ozirom drugih pomembnih zvokih v vsebini (zvok korakov v filmu, zvok odpiranja vrat ipd.), s čimer lažje razumejo dogajanje na zaslonu.

(4)Tolmačenje v znakovni jezik izvaja usposobljen tolmač z uporabo rok in prstov, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanja telesa. Slovenski znakovni jezik je jezik, kot ga določa Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 96/02).

(5)Govorjeni podnapisi omogočajo sledenje tujejezičnim vsebinam. Namenjeni so slepim in slabovidnim osebam ter osebam, ki iz drugih razlogov ne zmorejo brati podnapisov.

(6)Zvočni opis je oblika pripovedi, ki se uporablja za zagotavljanje informacij, ki obdajajo ključne vizualne elemente v medijskem delu. Zvočni opisovalec opisuje, kaj se dogaja na zaslonu. Te pripovedi se običajno umestijo med premori v dialogih oziroma med prazninami v originalnem zvoku. Ta tehnika je namenjena predvsem slepim in slabovidnim ter tudi drugim osebam, ki imajo težave pri branju podnapisov oziroma težko zaznavajo dogajanje v sliki.

Elektronski programski vodniki morajo vsebovati naslednje elemente dostopnosti: – oznako programske vsebine, ki nakazuje na tehniko dostopnosti; – prikaz informacij na način, da jih je mogoče povečevati; – možnost preklopa med običajnimi (privzetimi) in visoko kontrastnimi nastavitvami zaslona.

Podnapisi za gluhe in naglušne morajo izpolnjevati naslednje zahteve glede kakovosti: – upoštevati morajo pravilno rabo slovenščine in jezikov ustavno priznanih manjšin, razen če gre za vsebine, kjer so slogovne posebnosti izražanja nastopajočih ali avtorja besedila namenoma izražene oziroma poudarjene kot del vsebinskega sporočanja; – vstavljeni morajo biti na sredino spodnjega dela zaslona, lahko pa tudi na drugo mesto, če je tako ustrezneje glede na samo predvajano vsebino; – v najmanjši možni meri prekrivajo informacije, ki so pomembne za obveščenost (to so besedilne ali slikovne informacije, kot so predstavitev govornikov, imen, definicij in elementov, kot so obraz in ustnice govorcev, ki omogočajo branje z ustnic); – so bele barve in se predvajajo na črnem ali prosojnem traku, razen če bi bila druga barva bolj ustrezna za uporabnike in proces priprave podnapisov to omogoča; – so v neserifni pisavi v velikosti, ki omogoča enostavno branje.

Podnapisi za gluhe in naglušne morajo izpolnjevati naslednje zahteve glede berljivosti: – postopek vstavljanja podnapisov mora zagotavljati tekoče branje povprečnemu bralcu; – podnapisi se morajo praviloma predvajati v dveh vrsticah, po potrebi in glede na hitrost ter intenzivnost govora (razprave, soočenja ipd.) pa se podnapisi lahko izjemoma predvajajo v treh vrsticah; – hitrost podnapisov mora omogočati sledenje programski vsebini in je lahko do 20 znakov na sekundo, razen v primeru oddaj, kjer gre za nujnost podajanja dobesedne transkripcije (zlasti na primer volilna soočenja, govori državnikov, novinarske konference itd.), ko je lahko znakov na sekundo tudi več.

Podnapisi za gluhe in naglušne morajo izpolnjevati naslednje zahteve glede točnosti: – podani morajo biti tako, da imajo osebe z okvaro sluha enakovreden dostop do informacij kot osebe brez oviranosti; – v čim večji možni meri odražajo ritem montaže in spremembe planov kamere, razen če proces priprave podnapisov tega ne omogoča (na primer pri oddajah, ki potekajo v živo in pri samodejnem podnaslavljanju s pomočjo razpoznavalnikov govora, časovne stiske); – začetek prikaza podnapisov mora biti časovno usklajen (sinhroniziran) s predvajano vsebino, razen če proces priprave podnapisov tega ne omogoča (na primer pri prenosih, koncertih v živo); – besedila pesmi v slovenskem jeziku morajo biti podnaslovljena, razen če proces priprave podnapisov tega ne omogoča.

Podnapisi za gluhe in naglušne morajo izpolnjevati naslednje zahteve glede razumljivosti: – podnapisi morajo uporabnikom omogočati zadovoljivo sledenje in razumevanje vsebine programa; – podnapisi morajo vsebovati oznake in opise zvokov, ki so bistveni za kakovostno spremljanje vsebine (npr. zvok odpiranja vrat, oken itd.), razen če proces priprave tega ne omogoča (zlasti pri oddajah, ki potekajo v živo in pri samodejnem podnaslavljanju s pomočjo razpoznavalnikov govora).

Programi v živo morajo izpolnjevati naslednje posebne zahteve: – nastopajoči so na začetku govora označeni po imenu, kadar je to mogoče; – spremembe govorcev se lahko označijo tudi s črticami, kadar je to mogoče; – zlasti, če program vključuje več nastopajočih v izmenjavi, ki je lahko zapletena, je ime vsakega govorca v celoti napisano, sledijo pa mu inicialke v oglatih oklepajih na prvi pojav, če njihova imena že niso zapisana v grafiki na zaslonu, kadar je to mogoče; – dolžina dopustnega časovnega zamika podnapisov glede na govor v vsebini se določi glede na tehnološki razvoj sistemov za podnaslavljanje v živo, pri čemer zamik med govorom in podnapisom (latenca) načeloma ne sme biti daljši od desetih sekund; – glede na tehnološki razvoj sistemov za podnaslavljanje v živo se prilagodijo tudi druge zahteve iz tega pravilnika.

Zvočni opis mora izpolnjevati naslednje zahteve kakovosti, povezane s spoštovanjem izvirnega dela: – zvočni opis mora biti prilagojen izvornemu delu glede uredniških in žanrskih značilnosti, dialogov in izvirnih zvočnih informacij; – uvodna špica mora biti zvočno opisana na način, da uporabnik pridobi informacije, ki so pomembne za identifikacijo in sledenje oddaji; – v odpovedni špici morajo biti navedeni imena avtorjev zvočnega opisa, glasov, tonskega mojstra, slabovidnih oseb, ki so sodelovale pri nadzoru, ter podatki o avtorju in producentu ter letnici nastanka.

Zvočni opis mora izpolnjevati naslednje zahteve glede razumljivosti: – zvočni opis mora biti oblikovan tako, da lahko uporabniki sledijo vsebini, posebna pozornost pa se posveča izgovarjavi in oblikovanju besedila; – glas zvočnega opisovalca mora biti nevtralen in jasen ter se mora razlikovati od vseh drugih glasov; – zvočni opis mora vsebovati ustrezno količino informacij, da ne moti uporabnika; – nivo zvoka izvirnega dela in nivo zvoka zvočnega opisa morata biti enaka.

Zvočni opis mora izpolnjevati naslednje zahteve glede kakovosti: – zvočni opis mora vključiti dejanja, gibe in spremembe prizorov; – zvočni opis mora vključiti zlasti prostorsko-časovni in topografski (sceno in ozračje, spremembe krajev in konteksta), če se štejejo za pomembne za kontekstualizacijo, in sicer imena krajev, če so prepoznavni, obdobje, leto, letni čas, dan in del dneva; – osebe morajo biti natančno opisane tako glede na njihov fizični videz, njihova oblačila, starost, spol, etnično poreklo, kot tudi glede na katero koli drugo informacijo, ki je koristna za dobro razumevanje; – opisana mora biti nebesedna komunikacija oseb, kot so vzgibi, kretnje in mimika; – informacije, ki se pojavljajo na zaslonu, kot so besedila, simboli, logotipi, grafike ali celo podnapisi, morajo biti opisane, razen če narava vsebine dela tega ne upravičuje; – če vplivajo na razumljivost pripovedi, morajo biti podani tudi opisi zvočnih učinkov.

Zvočni podnapisi morajo izpolnjevati naslednje zahteve glede kakovosti: – zvočni podnapisi se lahko izvedejo s pomočjo sintetizatorja govora ali so prebrani in se morajo zagotavljati v ustrezni kakovosti (jasnost in razumljivost, čistost zvoka, ustrezna jakost); – sintetični govor ali brani podnapisi morajo biti sinhronizirani z izvirnim besedilom v podnapisih na zaslonu.

Tolmačenje v znakovni jezik mora izpolnjevati naslednje zahteve glede razumljivosti: – tolmač v znakovni jezik mora biti umeščen v desni kot zaslona, razen če bi bila umestitev v drugih delih zaslona bolj ustrezna za uporabnike; – pri tolmačenju v znakovni jezik se mora spoštovati koncept in vsebina govora ter način podajanja vsebine v znakovnem jeziku, in sicer glede na žanr in vrsto pripovedi; – v primeru vsebinsko daljšega in zahtevnega govora se mora praviloma vključiti več tolmačev v znakovni jezik; – tolmač v znakovni jezik mora podajati tudi druge informacije, ki so potrebne za dobro razumevanje (zvočni dogodek, nepreveden tuji jezik, govor več sogovornikov hkrati, nerazumljiva situacija, tehnične motnje).

Tolmačenje v znakovni jezik mora izpolnjevati naslednje zahteve glede vidnosti: – tolmač v znakovni jezik mora zavzemati najmanj eno petino širine zaslona; – položaj ali velikosti tolmača se med predvajanjem ne sme spreminjati, razen v oddajah, kjer je menjava položaja ali velikost tolmača za uporabnike bolj ustrezna; – tolmač mora biti na zaslonu viden od višine kolkov navzgor, razen če gre za oddaje, kjer je potrebna vidnost celotnega telesa (na primer pri glasbenih oddajah, otroških oddajah, oddajah v znakovnem jeziku itd.); – grafične informacije morajo biti postavljene tako, da v najmanjši možni meri prekrivajo kretnje; – osvetlitev tolmača mora biti takšna, da omogoča dovolj ostro sliko tolmača za razumevanje njegovih kretenj, obrazne ter oralne mimike; – oblačila in dodatki tolmača ne smejo ovirati prepoznave kretenj, obrazne in oralne mimike; – podoba tolmača mora biti v skladu s kodeksi na področju tolmačenja v znakovni jezik; – tolmač mora biti oblečen v temna oblačila, razen če gre za oddaje, kjer so oblačila tolmača del vsebine (na primer v otroških oddajah, razvedrilnih oddajah itd.).

Ta pravilnik se ne uporablja za avdiovizualne storitve, ki so jih ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev predvajali oziroma opremili s storitvami dostopnosti pred začetkom uporabe tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 28. junija 2025. Št. 0070-8/2024/24 Ljubljana, dne 19. septembra 2024 EVA 2024-3340-0042 Dr. Asta Vrečko