Uradni list RS, št. 14/23 in 14/26
Sprejel Državni zbor Republike Slovenije · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti · EVA 2022-2611-0014 · EPA 0405-IX
Ta zakon določa: - pogoje za dostopnost proizvodov in storitev, s katerimi se zagotavlja dostopnost za invalide oziroma invalidke (v nadaljnjem besedilu: invalid); - obveznosti gospodarskih subjektov glede dostopnosti proizvodov in storitev za invalide; - nadzorne organe v zvezi z nadzorom nad proizvodi in ponudniki storitev iz tega zakona.
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L št. 151 z dne 7. 6. 2019, str. 70).
(1)Ta zakon se uporablja za naslednje proizvode: 1. potrošniške sisteme računalniške strojne opreme za splošno rabo in operacijske sisteme teh sistemov strojne opreme; 2. samopostrežne terminale, in sicer: a) plačilne terminale; b) samopostrežne terminale, namenjene zagotavljanju storitev: - bankomate, - prodajne avtomate za vozovnice, - avtomate za prijavo, - interaktivne samopostrežne terminale za zagotavljanje informacij, razen terminalov, ki so nameščeni kot sestavni deli vozil, zrakoplovov, ladij ali tirnih vozil; 3. potrošniško terminalno opremo z interaktivnimi računalniškimi zmogljivostmi, ki se uporablja za elektronske komunikacijske storitve; 4. potrošniško terminalno opremo z interaktivnimi računalniškimi zmogljivostmi, ki se uporablja za dostop do avdiovizualnih medijskih storitev; 5. e-bralnike.
(2)Ta zakon se uporablja za naslednje storitve: 1. elektronske komunikacijske storitve, razen storitev prenosa, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev stroj-stroj; 2. storitve, ki zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev; 3. storitve zračnega, avtobusnega, železniškega in vodnega potniškega prevoza, in sicer: a) spletišča, b) storitve z uporabo mobilnih naprav, vključno z mobilnimi aplikacijami, c) elektronske vozovnice in storitev izdajanja elektronskih vozovnic, č) zagotavljanje informacij o prevoznih storitvah, vključno s potovalnimi informacijami v realnem času, v primeru informativnih zaslonov je to omejeno le na interaktivne zaslone, d) interaktivne samopostrežne terminale, razen tistih, ki so nameščeni kot sestavni deli vozil, zrakoplovov, ladij ali tirnih vozil, ki se uporabljajo za zagotavljanje katerega koli dela takšnih storitev potniškega prevoza; 4. potrošniške bančne storitve; 5. e-knjige in namensko programsko opremo; 6. storitve e-trgovine.
(3)Ne glede na 3. točko prejšnjega odstavka se za storitve mestnega in medkrajevnega prevoza uporabljajo le storitve iz 3. točke pod d) prejšnjega odstavka.
(4)Ta zakon se uporablja za odgovarjanje na komunikacijo v sili v okviru enotne evropske številke za klic v sili »112«, številke policije »113« in enotne evropske telefonske številke za prijavo pogrešanih otrok »116 000«.
(5)Pogoji glede dostopnosti za proizvode in storitve iz tega zakona predstavljajo obvezne zahteve glede dostopnosti, ki se v postopkih oddaje javnih naročil upoštevajo pri oblikovanju tehničnih specifikacij javnega naročila, v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.
(1)Ta zakon se ne uporablja za naslednje vsebine spletišč in mobilnih aplikacij: - predhodno posnete časovne medijske vsebine, objavljene pred 28. junijem 2025; - oblike zapisa pisarniških datotek, objavljene pred 28. junijem 2025; - spletne zemljevide in storitve zemljevidov, če so ključne informacije pri zemljevidih, ki so namenjeni navigaciji, zagotovljene na dostopen digitalni način; - vsebine tretjih oseb, ki jih gospodarski subjekt ni ne financiral ne razvil oziroma niso pod njegovim nadzorom; - vsebine spletišč in mobilnih aplikacij, ki se štejejo za arhiv, kar pomeni, da vsebujejo le vsebino, ki se ne posodablja ali ureja po 28. juniju 2025.
(2)Ta zakon se ne uporablja za mikropodjetja, ki zagotavljajo storitve.
(3)25.a člen in VII. poglavje tega zakona se ne uporabljata za postopke javnega naročanja, za katere se uporablja zakon, ki ureja javno naročanje.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: 1. »avdiovizualna medijska storitev« je storitev, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja avdiovizualne medijske storitve; 2. »besedilo v realnem času« je oblika besedilnega pogovora v situacijah od točke do točke ali večtočkovnih konferencah, pri katerem se vtipkano besedilo prenaša znak za znakom, tako da uporabnik komunikacijo zaznava kot neprekinjeno; 3. »center za sprejem komunikacije v sili« je center za sprejem komunikacije v sili, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije; 4. »dajanje na trg« pomeni, da je proizvod prvič na voljo na trgu Evropske unije; 5. »distributer« je fizična ali pravna oseba v dobavni verigi razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost proizvoda na trgu; 6. »dostopnost na trgu« je dobava proizvoda za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Evropske unije v okviru gospodarske dejavnosti v zameno za plačilo ali brezplačno; 7. »e-bralnik« je namenska oprema, vključno s strojno in programsko opremo, ki se uporablja kot edino orodje oziroma aplikacija, s katero je mogoče posamezno e-knjigo brati, poslušati ali jo kako drugače uporabljati prilagojeno uporabniku, za dostop do datotek e-knjig, iskanje po njih ter branje, poslušanje in uporabo teh datotek; 8. »e-knjiga in namenska programska oprema« je storitev za zagotavljanje digitalnih datotek, ki prikazujejo elektronsko različico knjige, do katere je mogoče dostopati na uporabniku razumljiv način, po kateri je mogoče brskati in ki jo je mogoče brati, poslušati ali jo kako drugače uporabljati prilagojeno uporabniku, ter programska oprema, nujna za zagotavljanje storitve e-knjige, vključno s storitvami na osnovi mobilnih naprav, s spletnimi portali in mobilnimi aplikacijami, namenjena dostopanju do takšnih digitalnih datotek, iskanju po njih, izbiri teh datotek in aktiviranju ter njihovi uporabi za branje in poslušanje ter drugo temu prilagojeno uporabo, razen programske opreme iz 26. točke tega člena; 9. »elektronska komunikacijska storitev« je storitev, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije; 10. »elektronska vozovnica« je sistem, pri katerem je pravica do potovanja shranjena na fizični vozovnici ali drugi napravi v elektronski obliki kot količinska ali terminska vozovnica ali kot dobroimetje, ni pa natisnjena na papirnati vozovnici; 11. »gospodarski subjekt« je proizvajalec, pooblaščeni zastopnik, uvoznik, distributer ali ponudnik storitev; 12. »harmonizirani standard« je harmonizirani standard, kot je opredeljen v 1.(c) točki 2. člena Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 14; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1025/2012/EU); 13. »interaktivna računalniška zmogljivost« pomeni funkcionalnost, ki podpira interakcijo človek-stroj in omogoča obdelavo in prenos podatkov, glasu ali videa ali kombinacije le-teh; 14. »invalid« je oseba z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki ga v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi; 15. »komunikacija v sili« je komunikacija v sili, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije; 16. »mala in srednja podjetja« so podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov eurov, ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov eurov, vendar ne vključuje mikropodjetij; 17. »mikropodjetje« je podjetje, ki ima manj kot deset zaposlenih in ima letni promet, ki ne presega dveh milijonov eurov, ali letno bilančno vsoto, ki ne presega dveh milijonov eurov; 18. »nacionalni organ« je pristojen organ države članice Evropske unije; 19. »najprimernejši center za sprejem komunikacije v sili« je najprimernejši center za sprejem komunikacije v sili, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije; 20. »operacijski sistem« je programska oprema, ki nadzoruje vmesnik do zunanje strojne opreme, razporeja naloge, upravlja podatkovno shrambo in predstavlja privzeti vmesnik do uporabnika, ko ni v uporabi nobena aplikacija, vključno z grafičnim vmesnikom, ne glede na to, ali je takšna programska oprema sestavni del potrošniške računalniške strojne opreme za splošno rabo ali samostojna programska oprema, ki naj bi se uporabljala na potrošniški računalniški strojni opremi za splošno rabo; ne pomeni pa nalagalnika operacijskega sistema, osnovnega vhodno-izhodnega sistema ali druge strojne programske opreme, ki je potrebna ob zagonu ali namestitvi operacijskega sistema; 21. »plačilni terminal« je naprava, ki omogoči plačevanje z uporabo plačilnih instrumentov na fizičnem prodajnem mestu, ne pa tudi v virtualnem okolju, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme; 22. »podporna tehnologija« je vsak predmet, del opreme, storitev ali sistem proizvodov, vključno s programsko opremo, ki se uporablja za povečanje, ohranjanje, nadomestitev ali izboljšanje funkcijskih zmožnosti invalidov ali za olajšanje in nadomestitev okvar, omejitev gibanja ali izločitev iz udeležbe; 23. »ponudnik storitev« je vsaka fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja storitev na trgu Unije ali ponuja zagotavljanje takšne storitve potrošnikom v Evropski uniji. Za ponudnika storitev v zvezi z e-knjigami se štejejo založniki in drugi gospodarski subjekti, ki sodelujejo pri njihovi distribuciji; 24. »pooblaščeni zastopnik« je fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu opravlja določene naloge; 25. »potrošnik« je fizična oseba, ki kupuje proizvod ali je prejemnik storitve za namene, ki so zunaj njene trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; 26. »potrošniška bančna storitev« pomeni zagotavljanje naslednjih bančnih in finančnih storitev potrošnikom s strani vseh subjektov, ki te storitve lahko opravljajo: a) kreditnih pogodb, za katere velja zakon, ki ureja potrošniške kredite; b) investicijskih in pomožnih storitev, to so: - sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti; - izvrševanje naročil za račun strank; - upravljanje portfeljev; - investicijsko svetovanje; - hramba in upravljanje finančnih instrumentov za račun strank, ki vključuje tudi skrbništvo in sorodne storitve, kot so upravljanje gotovine in zavarovanja, in izključuje vodenje računov vrednostnih papirjev na najvišji stopnji; - odobravanje posojil vlagatelju, da bi ta lahko opravil enega ali več poslov s finančnimi instrumenti, če je podjetje, ki odobri posojilo, vpleteno v posel; - menjalniške storitve, če so povezane z opravljanjem investicijskih storitev; - investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s posli s finančnimi instrumenti; c) plačilnih storitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme; č) storitev, povezanih s plačilnim računom, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme; d) elektronski denar, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme; 27. »potrošniški sistem računalniške strojne opreme za splošno rabo« je kombinacija strojne opreme, ki tvori celoten računalnik, za katerega je značilno, da je večnamenski, z ustrezno programsko opremo pa lahko opravlja najobičajnejše računalniške naloge, ki jih zahtevajo potrošniki, in je namenjen temu, da ga upravljajo potrošniki, vključno z osebnimi računalniki, zlasti namiznimi računalniki, prenosnimi računalniki, pametnimi telefoni in tabličnimi računalniki; 28. »potrošniška terminalna oprema z interaktivno računalniško zmogljivostjo, ki se uporablja za dostop do avdiovizualnih medijskih storitev« je vsaka oprema, katere glavni namen je zagotoviti dostop do avdiovizualnih medijskih storitev; 29. »proizvajalec« je fizična ali pravna oseba, ki izdeluje proizvod ali za katero se tak proizvod načrtuje ali izdeluje in trži ta proizvod pod svojim imenom ali blagovno znamko; 29.a »služba za pomoč v sili« pomeni interventno storitev, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije; 30. »proizvod« je snov, pripravek ali blago, pridobljeno v proizvodnem procesu, razen hrane, krme, živih rastlin in živali, proizvodov človeškega izvora ter proizvodov rastlin in živali, neposredno vezanih na njihovo prihodnje razmnoževanje; 31. »storitev« je vsaka posamična gospodarska oziroma pridobitna ali samozaposlitvena aktivnost, ki jo, praviloma za plačilo, opravlja ponudnik storitev, ki je pravna ali fizična oseba. Proizvodnja blaga se ne šteje za storitev, vendar pa se za storitev štejejo posamezne aktivnosti, potrebne za proizvodnjo in trženje blaga; 32. »storitev avtobusnega potniškega prevoza« pomeni storitve avtobusnega potniškega prevoza v skladu s prvim in drugim odstavkom 2. člena Uredbe (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L št. 55 z dne 28. 2. 2011, str. 1); 32.a »storitev celotnega pogovora« je storitev celotnega pogovora, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije; 33. »storitev e-trgovine« je storitev, ki se zagotavlja na daljavo, prek spletišč in storitev na osnovi mobilnih naprav, elektronsko in na posamezno zahtevo potrošnika, z namenom sklenitve potrošniške pogodbe; 34. »storitev izdajanja elektronskih vozovnic« je sistem, pri katerem se kupijo vozovnice za potniški prevoz z uporabo naprave z interaktivno računalniško zmogljivostjo, tudi na spletu, in se kupcu dostavijo v elektronski obliki, da se lahko natisnejo na papir ali drugače prikažejo med potovanjem z uporabo mobilne naprave z interaktivno računalniško zmogljivostjo; 34.a »storitev mestnega in medkrajevnega prevoza« pomeni storitve mestnega linijskega in medkrajevnega linijskega prevoza, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu; 35. »storitev zračnega potniškega prevoza« pomeni storitve komercialnega potniškega zračnega prevoza, kot so opredeljene v točki (l) 2. člena Uredbe (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (UL L št. 204 z dne 26. 7. 2006, str. 1), ki se lahko opravlja kot redni ali posebni zračni prevoz, kot sta opredeljena v zakonu, ki ureja letalstvo, pri odhodu z letališča, pri prihodu na letališče ali v tranzitu skozi letališče, kadar se letališče nahaja na ozemlju države članice, vključno z odhodnimi leti z letališča, ki se nahaja v tretji državi, na letališče, ki se nahaja na ozemlju države članice, pri katerih storitve opravljajo letalski prevozniki Evropske unije; 36. »storitev vodnega potniškega prevoza« pomeni potniške storitve v skladu s prvim odstavkom 2. člena Uredbe (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 1), razen iz drugega odstavka 2. člena navedene uredbe; 37. »storitev, ki zagotavlja dostop do avdiovizualnih medijskih storitev« je podporna (komplementarna) storitev za zagotavljanje tehničnih možnosti dostopa, ki se prenaša po elektronskih komunikacijskih omrežjih in se uporablja za prepoznavanje, izbiranje in uporabo avdiovizualnih medijskih storitev ter prejemanje informacij o teh storitvah, in kakršne koli elemente, kot so podnapisi za gluhe in naglušne, zvočni opis, govorjeni podnapisi in tolmačenje v znakovnem jeziku, ki izhajajo iz izvajanja ukrepov za zagotovitev dostopnosti storitev, kot je določeno v zakonu, ki ureja avdiovizualne medijske storitve, ter vključuje tudi elektronske programske vodnike; 37.a »storitev železniškega potniškega prevoza« pomeni storitve železniškega potniškega prevoza v skladu z Uredbo (EU) št. 2021/782 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L št. 172 z dne 17. 5. 2021, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 782/2021/EU); 38. »tehnična specifikacija« je tehnična specifikacija, kot je opredeljena v 4. točki 2. člena Uredbe 1025/2012/EU in ki zagotavlja sredstvo za izpolnjevanje pogojev glede dostopnosti, ki se uporabljajo za proizvod ali storitev; 39. »umik« je ukrep za preprečitev dostopnosti proizvoda iz dobavne verige na trgu; 40. »uvoznik« je fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki da proizvod iz tretje države na trg Unije; 41. »v realnem času« pomeni časovno usklajen s predvajano vsebino.
(1)Gospodarski subjekti omogočijo dostopnost na trgu proizvodom, ki so skladni s pogoji dostopnosti po tem zakonu, in opravljajo storitve, ki izpolnjujejo pogoje glede dostopnosti po tem zakonu.
(2)Da se invalidom omogoči optimalna uporaba proizvodov in storitev, se kot alternativa enemu ali več tehničnim pogojem lahko uporabijo merila glede funkcionalne učinkovitosti, ki jih predpiše minister, pristojen za invalidsko varstvo.
(1)Proizvodi iz prvega odstavka 3. člena tega zakona morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje glede dostopnosti: - načrtovani, proizvedeni in označeni morajo biti tako, da se zagotovi predvidljiva uporaba za invalide, priložene morajo biti dostopne informacije o delovanju in elementih dostopnosti, - uporabniški vmesnik in oblikovanje funkcionalnosti invalidom omogočata dostop do proizvoda ter njegovo zaznavanje, upravljanje, razumevanje in nadzor, - podporne storitve in - dostopnost embalaže in navodil za uporabo proizvodov.
(2)Četrta alineja prejšnjega odstavka ne velja za samopostrežne terminale.
(3)Podrobnejše pogoje glede dostopnosti proizvodov iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, označevanja in postopka ugotavljanja skladnosti predpiše minister, pristojen za trg.
(1)Da se invalidom omogoči ustrezna uporaba, morajo storitve iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, razen storitev mestnega in medkrajevnega prevoza, izpolnjevati splošne pogoje glede dostopnosti, in sicer se storitve zagotavljajo s temi podpornimi tehnologijami: 1. z zagotavljanjem dostopnosti proizvodov, ki se uporabljajo pri zagotavljanju storitve, v skladu s 7. členom tega zakona, 2. z informacijami o delovanju storitve ter, kadar se pri zagotavljanju storitve uporabljajo proizvodi, o njeni povezavi s proizvodi in značilnostih teh proizvodov glede dostopnosti ter njihovi interoperabilnosti s podpornimi pripomočki in infrastrukturo, pri čemer velja naslednje: a) informacije so na voljo prek več kot enega zaznavnega kanala; b) informacije se predstavijo na razumljiv način; c) informacije se uporabnikom predstavijo na način, da jih lahko zaznajo; č) vsebina informacij je na voljo v besedilnih formatih, ki omogočajo alternativne podporne formate, ki se lahko uporabnikom prikažejo na več načinov in prek več kot enega zaznavnega kanala; d) predstavijo se s pisavo ustrezne velikosti in oblike, ob upoštevanju predvidljivih pogojev uporabe, in z zadostnim kontrastom ter prilagodljivim razmikom med črkami, vrsticami in odstavki; e) nebesedilne vsebine se dopolnijo z alternativnim prikazom te vsebine; f) dosledno in ustrezno se zagotavljajo elektronske informacije, potrebne za zagotavljanje storitve, tako da so zaznavne, uporabne, razumljive in zanesljive, 3. z doslednim in ustreznim zagotavljanjem dostopnosti spletišč, vključno s povezanimi spletnimi aplikacijami in storitvami na osnovi mobilnih naprav, vključno z mobilnimi aplikacijami, ki so zaznavna, uporabna, razumljiva in zanesljiva, 4. s podpornimi storitvami (službami za pomoč uporabnikom, klicnimi centri, tehnično podporo, storitvami prenosa in storitvami usposabljanja), kadar so na voljo, ki zagotavljajo informacije o dostopnosti storitve in njeni združljivosti s podpornimi tehnologijami, in sicer prek dostopnih načinov komunikacije, 5. z zagotavljanjem informacij o dostopnosti vozil, okoliške infrastrukture in grajenega okolja ter o pomoči invalidom pri storitvah zračnega, avtobusnega, železniškega in vodnega potniškega prevoza, 6. z zagotavljanjem informacij o pametnem izdajanju vozovnic (elektronska rezervacija in nakup itd.), potovalnih informacij v realnem času (vozni redi, motnje v prometu, povezovalne storitve, nadaljevanje potovanja z drugimi načini prevoza itd.) ter dodatne informacije o storitvi (npr. o osebju na postajah, dvigalih v okvari ali storitvah, ki začasno niso na voljo).
(2)Ponudnik storitve v splošnih pogojih ali enakovrednem dokumentu navede, kako storitev izpolnjuje zahteve glede dostopnosti iz tega zakona. Te informacije zajemajo opis pogojev dostopnosti, ki se uporabljajo, in obseg, kolikor je potreben, za ugotavljanje, oblikovanje in delovanje storitve. Poleg zahtev glede informacij po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, ta informacija vsebuje tudi: - splošni opis storitve v dostopnih oblikah; - opis in potrebne razlage za razumevanje delovanja storitve; - opis, kako storitev izpolnjuje ustrezne zahteve glede dostopnosti iz tega zakona.
(3)Za uskladitev obveznosti iz prejšnjega odstavka lahko ponudnik storitve v celoti ali delno uporablja harmonizirane standarde in tehnične specifikacije, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.
(4)Ponudnik storitve zagotovi informacije, ki dokazujejo, da izvajanje storitve in njeno spremljanje zagotavljata skladnost storitve s pogoji iz drugega odstavka tega člena in s pogoji dostopnosti iz tega zakona.
(1)Pri zagotavljanju dostopa do elektronske komunikacijske storitve, vključno s komunikacijo v sili, ponudnik te storitve zagotavlja: - glasovno komunikacijo in sprotno zapisovanje besedila v realnem času; - storitev celotnega pogovora, kadar je poleg glasovne komunikacije na voljo tudi video; - da je komunikacija v sili, pri kateri se uporabljata glas in besedilo (vključno z besedilom v realnem času), sinhronizirana in da je, kadar je na voljo video, sinhronizirana tudi v obliki storitve celotnega pogovora ter jo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev posredujejo najprimernejšemu centru za obveščanje.
(2)Najprimernejši center za obveščanje ustrezno odgovarja na komunikacijo v sili v okviru enotne evropske številke za klic v sili »112«, številke policije »113« in enotne evropske telefonske številke za prijavo pogrešanih otrok »116 000« z enakim komunikacijskim sredstvom, s katerega je bila komunikacija prejeta, in z uporabo sinhroniziranega glasu in besedila (vključno z besedilom v realnem času) ali, kadar je uporabljen video klic, s sinhronizacijo glasu, besedila (vključno z besedilom v realnem času) in videa v obliki storitve celotnega pogovora.
Pri zagotavljanju dostopa do storitev e-trgovine ponudnik te storitve zagotavlja: - informacije o dostopnosti proizvodov in storitev, ki so v prodaji, kadar te informacije zagotavlja odgovorni gospodarski subjekt; - funkcionalnost v zvezi z identifikacijo, varnostjo in plačilom, ki je zaznavna, uporabna, razumljiva in zanesljiva ter dostopna, kadar se ta izvede kot del storitve in ne kot del proizvoda; - načine identifikacije, elektronskih podpisov in plačilnih storitev, ki so zaznavni, uporabni, razumljivi in zanesljivi.
(1)Pri zagotavljanju storitev dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev ponudnik te storitve zagotavlja: - elektronske programske vodnike, ki so zaznavni, uporabni, razumljivi in zanesljivi ter zagotavljajo informacije o razpoložljivosti elementov dostopnosti; - da so komponente dostopnosti (storitve dostopa) avdiovizualnih medijskih storitev, kot so podnapisi, zvočni opis, govorjeni podnapisi in tolmačenje v znakovnem jeziku, v celoti posredovane v ustrezni kakovosti, ki omogoča natančen prikaz, sinhronizacijo z zvokom in videom, ter uporabnikom omogočajo nadzor prikaza in uporabe.
(2)Podrobnejše pogoje glede dostopnosti storitev iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za področje avdiovizualnih medijskih storitev.
(1)Pri zagotavljanju storitev e-knjige ponudnik te storitve: 1. zagotovi, da je v primeru e-knjig, ki poleg besedila vsebujejo tudi zvočni zapis besedila, zagotovljena sinhronizacija med besedilom in zvočnim zapisom; 2. zagotovi, da e-knjige ne ovirajo pravilnega delovanja podporne tehnologije; 3. zagotovi dostop do vsebine e-knjige, iskanje po vsebini in postavitve e-knjige, vključno z dinamično postavitvijo, ter strukture, prožnosti in izbire v prikazu vsebine; 4. omogoči alternativne predstavitve vsebine in njene interoperabilnosti z različnimi podpornimi tehnologijami, da se zagotovijo zaznavnost, upravljivost, razumljivost in robustnost za predstavitev vsebine e-knjige; 5. zagotovi, da je e-knjige mogoče najti prek informacij v obliki metapodatkov o elementih dostopnosti; 6. zagotovi, da ukrepi za upravljanje digitalnih pravic ne blokirajo elementov dostopnosti.
(2)Ponudnik storitev pred izdajo e-knjige v promet naredi samoevalvacijo izpolnjevanja zahtev o dostopnosti iz prejšnjega odstavka, ki jo hrani v lastni dokumentaciji in jo je v primeru inšpekcijskega nadzora dolžan predložiti. Obrazec samoevalvacije se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za področje knjige.
(1)Pri zagotavljanju storitve zračnega potniškega prevoza ponudnik storitve: 1. preden sprejme rezervacijo invalida preveri, ali obstaja upravičen varnostni razlog, zaradi katerega invalida ne more sprejeti na let; 2. invalidom omogoči prevoz, ki je primerljiv s prevozi drugih oseb, in jim zaradi njihovih posebnih potreb nudi pomoč na letališčih kot tudi na zrakoplovu z zaposlitvijo potrebnega osebja in uporabo ustrezne opreme, pri čemer mora biti pomoč brezplačna; 3. izvaja pomoč na letališčih od določene točke prihoda na letališče do zrakoplova in od zrakoplova do določene točke odhoda z letališča, vključno z vkrcanjem in izkrcanjem; 4. zagotovi vse pomembne informacije, ki se nudijo potnikom zračnega prevoza, v nadomestnih oblikah, razumljivih invalidom, in so v istih jezikih, kakor so informacije, ki so na voljo drugim potnikom.
(2)Pri zagotavljanju storitve avtobusnega potniškega prevoza ponudnik storitve: 1. zagotovi možnosti avtobusnega prevoza, ki je primerljiv s prevozi drugih potnikov, in tako določi pravila o nediskriminaciji in pomoči med potovanjem; 2. ne sme invalida zavrniti zaradi invalidnosti ali zmanjšane mobilnosti, razen če obstajajo upravičeni varnostni razlogi, razlog v zvezi z zasnovo vozila ali infrastrukturo; 3. zagotovi pravico do pomoči na postajah in prevoznih sredstvih; 4. brezplačno zagotovi dostop do storitve, po možnosti z uporabo evropskega standardizacijskega sistema; 5. pri odločitvah glede načrta novih postaj in pri velikih prenovah upravljavci postaj upoštevajo potrebe invalidov v skladu z zahtevami za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom, ter v vsakem primeru upravljavci postaj določijo kontaktne točke, na katerih lahko zadevne osebe sporočijo svoj prihod in potrebo po pomoči; 6. pri nabavi avtobusov upošteva, da prevozniki zaznajo potrebe invalidov pri odločanju o opremi novih in obnovljenih vozil; 7. si prizadeva za izboljšanje obstoječe infrastrukture, kjer je to potrebno, da bi prevozniki lahko omogočili dostop invalidom ter jim ponudili ustrezno pomoč.
(3)Pri zagotavljanju storitve železniškega potniškega prevoza ponudnik storitve: - zagotovi možnost železniškega prevoza, ki je primerljiv s prevozi drugih potnikov, in tako določi pravila o nediskriminaciji in pomoči med potovanjem; - zagotovi pravico do pomoči na postajah in v prevoznih sredstvih; - pri odločitvah glede načrta novih postaj in pri velikih prenovah upravljavci postaj upoštevajo potrebe invalidov v skladu z zahtevami za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom, ter v vsakem primeru upravljavci postaj določijo kontaktne točke, na katerih lahko invalidi sporočijo svoj prihod in potrebo po pomoči; - si prizadeva za izboljšanje obstoječe infrastrukture, kjer je to potrebno, da bi prevozniki lahko omogočili dostop invalidom in jim nudili ustrezno pomoč.
(4)Pri zagotavljanju storitev mestnega in medkrajevnega prevoza se dodatno zagotavlja dostopnost samopostrežnih terminalov v skladu s 7. členom tega zakona.
Pri zagotavljanju dostopa do potrošniških bančnih storitev ponudnik te storitve zagotovi: - način identifikacije, elektronskih podpisov, varnostnih elementov in plačilnih storitev, ki so zaznavni, uporabni razumljivi in zanesljivi; - da so informacije razumljive in njihova zahtevnost ne presega stopnje B2 (zgornja srednja raven) skupnega evropskega referenčnega okvira Sveta Evrope za jezike.
Oviranje omogočanja dostopnosti proizvodov na trgu ali zagotavljanja storitev, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona, ni dovoljeno.
(1)Proizvajalec pri dajanju proizvodov na trg zagotovi, da so proizvodi načrtovani in izdelani v skladu s pogoji glede dostopnosti iz 7. člena tega zakona.
(2)Proizvajalec: 1. pripravi tehnično dokumentacijo, ki se hrani pet let po tem, ko je bil proizvod dan na trg, 2. izvede postopek ugotavljanja skladnosti proizvoda, 3. pripravi izjavo EU o skladnosti v slovenskem jeziku, ki dokazuje, da proizvod izpolnjuje pogoje glede dostopnosti, in se hrani pet let po tem, ko je bil proizvod dan na trg, 4. proizvod označi z oznako CE v skladu z evropskim predpisom, ki ureja splošna pravila za oznako CE in njeno namestitev, 5. zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za ohranjanje skladnosti serijske proizvodnje in da se upoštevajo spremembe oblike ali značilnosti proizvoda ter spremembe harmoniziranih standardov ali tehničnih specifikacij s sklicevanjem, s katerimi med njimi je ugotovljena skladnost proizvoda, 6. na proizvodih označi vrsto, serijo ali serijsko številko ali kateri koli drug identifikacijski element proizvoda, ali kadar velikost ali narava proizvoda tega ne dopuščata, da so zahtevane informacije navedene na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen proizvodu, 7. na proizvodu, embalaži ali priloženem dokumentu navede svoje ime, registrirano trgovsko ime, registrirano blagovno znamko in kontaktne podatke, naslov, na katerem je dosegljiv za vprašanja o proizvodu. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organi za nadzor trga brez težav razumejo, 8. zagotovi, da so proizvodu priložena navodila in varnostne informacije v slovenskem jeziku. Taka navodila in informacije ter vsako označevanje so jasni, razumljivi in nedvoumni.
(3)Proizvajalec, ki ugotovi, da proizvod, ki ga je dal na trg, ni skladen s pogoji glede dostopnosti po tem zakonu, nemudoma izvede popravljalne ukrepe za zagotovitev skladnosti proizvoda ali ga umakne s trga. Proizvajalec o tem obvesti pristojne organe držav, v katerih so omogočili dostopnost proizvoda, in jim predloži informacije o neskladnosti in sprejetih popravljalnih ukrepih. Proizvajalec vodi evidenco proizvodov, ki niso v skladu s pogoji glede dostopnosti in z njimi povezanih pritožb.
(4)Proizvajalec na zahtevo pristojnega nadzornega organa iz drugega odstavka 26. člena tega zakona predloži vse informacije in dokumentacijo, potrebno za dokazovanje skladnosti proizvoda. S tem organom na njegovo zahtevo sodeluje pri ukrepih za odpravo neskladnosti proizvoda na trgu.
(1)Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom imenuje pooblaščenega zastopnika, ki opravlja naloge, kot na primer: - organom za nadzor trga za obdobje petih let omogoči dostop do izjave EU o skladnosti in tehnične dokumentacije; - pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi utemeljene zahteve zagotovi vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti proizvoda; - s pristojnimi nacionalnimi organi na njihovo zahtevo sodeluje pri katerem koli ukrepu, sprejetem za odpravo neskladnosti proizvodov, za katere je pooblaščen, s pogoji glede dostopnosti.
(2)Obveznosti iz prvega odstavka prejšnjega člena ne morejo biti del pooblastila pooblaščenega zastopnika.
(1)Uvoznik daje na trg le proizvode, ki so skladni s tem zakonom.
(2)Uvoznik pred dajanjem proizvoda na trg zagotovi, da: 1. je proizvajalec izvedel postopek ugotavljanja skladnosti proizvoda, 2. je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, 3. ima proizvod oznako CE, 4. so mu priloženi zahtevani dokumenti, 5. je proizvajalec izpolnil pogoje iz 6. in 7. točke drugega odstavka 15. člena tega zakona, 6. na proizvodu, embalaži ali priloženem dokumentu navede svoje ime, registrirano trgovsko ime, registrirano blagovno znamko in kontaktne podatke v jeziku, ki ga končni uporabnik ali organi za nadzor trga razumejo, 7. so proizvodu priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki razumejo, 8. pogoji skladiščenja ali prevoza v času uvoznikove odgovornosti za proizvod ne ogrožajo njegove skladnosti s pogoji glede dostopnosti, 9. pristojnim organom za obdobje petih let omogoča dostop do izvoda izjave EU o skladnosti ter tehnične dokumentacije.
(3)Če uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da proizvod ni skladen s pogoji glede dostopnosti iz tega zakona, uvoznik proizvoda ne da na trg, dokler ni skladen s pogoji glede dostopnosti. O tem obvesti proizvajalca in organ, pristojen za nadzor trga, iz drugega odstavka 26. člena tega zakona.
(4)Uvoznik, ki meni, da proizvod, ki ga je dal na trg, ni skladen s pogoji glede dostopnosti po tem zakonu, takoj izvede popravljalne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti proizvoda, ali ga, če je to ustrezno, umakne s trga. Uvoznik o tem obvesti pristojne organe držav, ki so omogočili dostop do proizvoda, in predloži informacije o neskladnosti in sprejetih popravljalnih ukrepih. Uvoznik vodi evidenco proizvodov, ki niso skladni s pogoji glede dostopnosti, in z njimi povezanih pritožb.
(5)Uvoznik pristojnemu organu iz drugega odstavka 26. člena tega zakona na zahtevo predloži vse informacije in dokumentacijo, potrebno za dokazovanje skladnosti proizvoda, v jeziku, ki ga organ razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodeluje pri ukrepih za odpravo neskladnosti proizvoda na trgu.
(1)Distributer, preden omogoči dostopnost proizvoda na trgu, preveri: - ali ima proizvod oznako CE, - ali so mu priloženi zahtevani dokumenti, navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica), v kateri se omogoči dostopnost proizvoda na trgu, razumejo, - ali sta proizvajalec in uvoznik izpolnila pogoje iz 6. in 7. točke drugega odstavka 15. člena oziroma 6. točke drugega odstavka 17. člena tega zakona, - ali pogoji skladiščenja ali prevoza v času distributerjeve odgovornosti za proizvod ne ogrožajo njegove skladnosti s pogoji glede dostopnosti.
(2)Kadar distributer meni, da proizvod ni skladen s pogoji glede dostopnosti iz tega zakona, ne omogoči dostopnosti proizvoda na trgu, dokler ni skladen s pogoji glede dostopnosti. O tem obvesti proizvajalca ali uvoznika in organe za nadzor trga.
(3)Distributer, ki meni, da proizvod, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni skladen s pogoji glede dostopnosti po tem zakonu, zagotovi sprejetje popravljalnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev skladnosti proizvoda, ali ga, če je to ustrezno, umakne s trga. Distributer o tem takoj obvesti pristojne organe držav, v katerih je omogočil dostopnost proizvoda, in predloži informacije o neskladnosti in sprejetih popravljalnih ukrepih.
(4)Distributer pristojnemu organu, iz drugega odstavka 26. člena tega zakona na zahtevo predloži vse informacije in dokumentacijo, potrebno za dokazovanje skladnosti proizvoda. S tem organom na njegovo zahtevo sodeluje pri ukrepih za odpravo neskladnosti proizvoda na trgu.
Uvoznik ali distributer se za namene tega zakona šteje za proizvajalca in se zanj uporabljajo obveznosti proizvajalca iz 15. člena tega zakona, kadar da proizvod na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali pa proizvod, ki je že na trgu, spremeni tako, da to lahko vpliva na njegovo skladnost s pogoji iz tega zakona.
Gospodarski subjekti iz 15. do 19. člena tega zakona na zahtevo organa za nadzor trga iz drugega odstavka 26. člena tega zakona sporočijo identiteto vsakega drugega gospodarskega subjekta, ki jim je ali so mu dobavili proizvod, v obdobju petih let od dobave proizvoda.
(1)Ponudnik storitev iz drugega odstavka 3. člena tega zakona mora zagotoviti, da storitve oblikuje in opravlja v skladu s pogoji glede dostopnosti iz tega zakona.
(2)Ponudnik storitev mora pripraviti informacije o storitvah, ki izpolnjujejo pogoje glede dostopnosti v skladu z 9. do 13. členom tega zakona, glede na posamezno vrsto storitve. Informacije morajo vsebovati pojasnilo, kako storitve izpolnjujejo veljavne pogoje glede dostopnosti iz 9. do 13. člena tega zakona, in biti na voljo javnosti v pisni in ustni obliki ter tudi v obliki, ki je razumljiva invalidom. Ponudniki storitev te informacije hranijo, posodabljajo in objavljajo, dokler se storitev izvaja.
(3)Ponudnik storitev sprejme postopke za nadaljnje zagotavljanje storitev v skladu s pogoji glede dostopnosti. Pri tem mora upoštevati spremembe značilnosti zagotavljanja storitve, spremembe pogojev glede dostopnosti in spremembe harmoniziranih standardov ali tehničnih specifikacij, na podlagi katerih se ugotavlja skladnost storitve s pogoji glede dostopnosti.
(4)V primeru ugotovljene neskladnosti ponudnik storitev sprejme popravljalne ukrepe, potrebne za doseganje skladnosti storitve s pogoji glede dostopnosti. O tem takoj obvesti pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih se storitev zagotavlja, in jim predloži podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in sprejetih popravljalnih ukrepih.
(5)Ponudnik storitev pristojnemu nadzornemu organu iz 30. člena tega zakona na zahtevo predloži vse informacije iz drugega odstavka tega člena, potrebne za dokazovanje skladnosti storitve s pogoji glede dostopnosti. S tem organom na zahtevo sodeluje pri vseh ukrepih za zagotovitev skladnosti storitve z navedenimi pogoji.
(1)Pogoji glede dostopnosti proizvoda ali storitve iz 6. člena tega zakona se uporabljajo le, če skladnost: - ne zahteva bistvene spremembe proizvoda ali storitve, zaradi katere bi se temeljito spremenile osnovne značilnosti proizvoda ali storitve, in - zavezancem ne nalaga nesorazmernega bremena.
(2)Gospodarski subjekti izvedejo oceno, ali skladnost s pogoji glede dostopnosti proizvoda ali storitve iz 6. člena tega zakona pomeni temeljito spremembo ali nalaga nesorazmerno breme, kot je določeno v prejšnjem odstavku.
(3)Gospodarski subjekti hranijo oceno iz prejšnjega odstavka pet let po zadnjem zagotavljanju dostopnosti proizvoda na trgu ali pet let po zadnjem zagotavljanju storitve na trgu. Gospodarski subjekti predložijo oceno iz prejšnjega odstavka na zahtevo organa, pristojnega za nadzor trga, iz 26. člena tega zakona ali organa, pristojnega za nadzor skladnosti storitev, iz 30. člena tega zakona.
(4)Zahteva iz prejšnjega odstavka ne velja za mikropodjetja, ki se ukvarjajo s proizvodi, razen če so se odločila, da bodo izpolnila zahteve iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru organu za nadzor trga iz 26. člena tega zakona predložijo dejstva, pomembna za oceno iz drugega odstavka tega člena.
(5)Ponudniki storitev, ki se sklicujejo na drugo alinejo prvega odstavka tega člena, za vsako vrsto storitve vsakih pet let ocenijo, ali je breme nesorazmerno, kadar se storitev, ki jo opravljajo, spremeni, ali kadar to zahtevajo organi, pristojni za preverjanje skladnost storitev.
(6)Gospodarski subjekti, ki prejemajo sredstva iz javnih ali zasebnih virov, ki niso lastna sredstva gospodarskega subjekta in so lahko namenjena izboljšanju dostopnosti, se ne morejo sklicevati na nesorazmernost bremena.
(7)Kadar se gospodarski subjekti sklicujejo na prvo alinejo prvega odstavka tega člena, o tem obvestijo organe za nadzor trga ali organe, pristojne za nadzor skladnosti storitev, države članice, v kateri je proizvod dan na trg ali v kateri se zagotavlja storitev.
(8)Merila in elementi za oceno nesorazmernega bremena so: - razmerja med neto stroški in skupnimi stroški gospodarskih subjektov za izdelavo, distribucijo ali uvoz proizvoda ali zagotavljanje storitve; - ocenjeni stroški in koristi za gospodarske subjekte, vključno s proizvodnimi postopki in naložbami, v primerjavi z ocenjeno koristjo za invalide, pri čemer se upoštevata količina in pogostost uporabe določenega proizvoda ali storitve, - razmerje med neto stroški za zagotovitev skladnosti s pogoji glede dostopnosti in čistim prihodkom gospodarskega subjekta.
(9)Kadar se gospodarski subjekti za določeni proizvod ali storitev sklicujejo na pogoje iz prvega odstavka tega člena, o tem obvestijo ustrezne organe za nadzor trga proizvodov iz 26. člena tega zakona ali organe, pristojne za preverjanje skladnosti storitev iz 30. člena tega zakona, ter države članice, v katerih je proizvod dan na trg ali v katerih se zagotavlja ta storitev.
(10)Podrobnejša merila za oceno nesorazmernega bremena določi minister, pristojen za invalidsko varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za trg.
(1)Šteje se, da so proizvodi in storitve, ki so skladni s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, skladni s pogoji glede dostopnosti iz tega zakona, če harmonizirani standardi zajemajo te pogoje.
(2)Če sklici na harmonizirane standarde iz prejšnjega odstavka niso objavljeni, se šteje, da so proizvodi in storitve skladni s pogoji izvedbenega akta, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije, s katerimi se določijo tehnične specifikacije, ki izpolnjujejo pogoje glede dostopnosti iz tega zakona.
Za vsak proizvod ali storitev, katere značilnosti, elementi ali funkcije izpolnjujejo pogoje glede dostopnosti po tem zakonu, se šteje, da njihove značilnosti, elementi ali funkcije izpolnjujejo tudi ustrezne obveznosti iz drugih aktov Evropske unije glede dostopnosti na način izpolnjevanja: - dostopnosti informacij o delovanju in elementih dostopnosti v zvezi s proizvodom, in sicer informacij o uporabi proizvoda, navedenih na proizvodu samem, in navodil za uporabo proizvoda, ki niso navedena na samem proizvodu, temveč so na voljo z drugimi sredstvi, na primer na spletišču; - dostopnosti značilnosti, elementov in funkcij uporabniškega vmesnika ter oblikovanja funkcionalnosti proizvoda, ki izpolnjuje ustrezne pogoje glede dostopnosti za takšne uporabniške vmesnike, ali oblikovanje funkcionalnosti; - dostopnosti embalaže, vključno s priloženimi informacijami ter navodili za namestitev, vzdrževanje, shranjevanje in odstranjevanje proizvoda, ki niso navedena na samem proizvodu, temveč so na voljo z drugimi sredstvi, na primer na spletišču, razen za samopostrežne terminale; - ustrezne pogoje glede dostopnosti za značilnosti, elemente in funkcije, povezane s storitvami.
Skladnost s harmoniziranimi standardi in tehničnimi specifikacijami ali njihovimi deli, sprejetimi v skladu s 23. členom tega zakona, ustvarja domnevo o skladnosti s prejšnjim členom, če ti standardi in tehnične specifikacije ali njihovi deli izpolnjujejo pogoje glede dostopnosti iz tega zakona.
(1)Potrošnik lahko na podlagi tega zakona začne postopke pred pristojnimi organi iz 26. in 30. člena tega zakona ter uveljavlja sodno varstvo pred stvarno pristojnimi sodišči zaradi neizpolnjevanja skladnosti proizvodov in storitev po tem zakonu.
(2)Pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki imajo pravni interes, lahko v imenu ali v podporo osebi, ki uveljavlja pravno varstvo, in z njegovo odobritvijo, pri pristojnih organih iz prejšnjega odstavka sodelujejo v katerem koli postopku, določenem za izpolnjevanja obveznosti iz tega zakona.
(3)Pravni interes je podan, če pravna oseba javnega ali zasebnega prava izkaže, da vprašanje skladnosti proizvodov in storitev po tem zakonu neposredno posega v njene pravice, pravne interese oziroma v njen pravni položaj.
(1)Nadzor trga proizvodov se izvaja v skladu s tretjim odstavkom 2. člena, prvim, drugim, petim in šestim odstavkom 10. člena, drugim, tretjim, petim in sedmim odstavkom 11. člena, 13. členom, prvim, drugim odstavkom in točkami (a), (b), (e) in (j) četrtega odstavka 14. člena, točko (g) tretjega odstavka in petim odstavkom 16. člena, 17., 18. in 22. členom, drugim in četrtim odstavkom 25. člena, prvim in drugim odstavkom 26. člena, 27. členom, drugim in tretjim odstavkom 28. člena, točkami (f), (g), (m) in (o) drugega odstavka 31. člena, točkama (i) in (k) prvega odstavka 33. člena, prvim odstavkom, točko (a) tretjega odstavka in četrtim odstavkom 34. člena Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L št. 169 z dne 25. 6. 2019, str. 1).
(2)Nadzor nad proizvodi iz prvega odstavka 3. člena tega zakona izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: TIRS).
(3)TIRS posreduje potrošnikom na zahtevo v razumljivi obliki informacije o skladnosti proizvodov s pogoji glede dostopnosti s strani gospodarskega subjekta in oceno iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, razen kadar informacij ni mogoče zagotoviti zaradi zaupnosti.
(1)Kadar TIRS utemeljeno meni, da proizvod iz prvega odstavka 3. člena tega zakona ni skladen s pogoji glede dostopnosti iz 23. člena tega zakona, izvede vrednotenje proizvoda v zvezi z izpolnjevanjem teh pogojev.
(2)Kadar proizvod ne izpolnjuje pogojev glede dostopnosti, TIRS od gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, da v razumnem roku sprejme vse ustrezne popravljalne ukrepe glede na vrsto neskladnosti za zagotovitev skladnosti proizvoda s temi pogoji, oziroma umik ali odpoklic proizvoda s trga.
(3)Če gospodarski subjekt ne sprejme ustreznih popravljalnih ukrepov v roku iz prejšnjega odstavka, TIRS zahteva, da gospodarski subjekt v dodatnem roku umakne proizvod s trga.
(4)TIRS ukrepe iz prvega in drugega odstavka izvede v skladu s predpisom o nadzoru trga in skladnosti proizvodov.
(5)Kadar TIRS meni, da so ukrepi zanimivi za druge države članice, o tem obvesti Evropsko komisijo in druge države članice v skladu s predpisom, ki ureja mednarodno izmenjavo informacij o ukrepih in dejanjih, ki omejujejo trgovanje s proizvodi.
(6)Informacije iz prejšnjega odstavka vsebujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega proizvoda, poreklo proizvoda, vrsto domnevne neskladnosti in zahteve glede dostopnosti, ki jih izdelek ne izpolnjuje, vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter stališče zadevnega gospodarskega subjekta. TIRS pri tem navede, ali je razlog za neskladnost: - ker proizvod ne izpolnjuje veljavnih zahtev glede dostopnosti, ali - zaradi pomanjkljivosti harmoniziranih standardov ali tehnične specifikacije iz 25. člena tega zakona, na katerih temelji domneva o skladnosti.
(7)TIRS Evropsko komisijo in druge države članice nemudoma obvesti o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih razpoložljivih informacijah v zvezi z neskladnostjo proizvoda ter v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom o svojem nasprotovanju.
(8)Kadar država članica ali Evropska komisija v treh mesecih po prejemu informacij iz petega odstavka tega člena ne predloži ugovora glede začasnega ukrepa, ki ga je sprejel TIRS, se šteje, da je ukrep upravičen.
(9)TIRS zagotovi, da se nemudoma sprejmejo ustrezni omejevalni ukrepi v zvezi z zadevnim proizvodom, vključno z umikom proizvoda s trga.
Kadar se gospodarski subjekt sklicuje na 22. člen tega zakona, TIRS pri izvajanju nadzora trga proizvodov: - preveri, ali je gospodarski subjekt opravil oceno iz drugega odstavka 22. člena tega zakona; - pregleda oceno iz prejšnje alineje in njene rezultate, vključno s pravilno uporabo meril iz podzakonskega akta, opredeljenega v desetem odstavku 22. člena tega zakona; - preveri skladnost z zahtevami glede dostopnosti proizvodov iz tega zakona.
Kadar Komisija ugotovi, da je nacionalni ukrep iz tretjega odstavka prejšnjega člena upravičen, TIRS sprejme ukrepe, potrebne za umik ali odpoklic neskladnega proizvoda s trga v skladu s predpisom, ki ureja način mednarodne izmenjave informacij o ukrepih in dejanjih, ki omejujejo trgovanje s proizvodi. Če se ugotovi, da je nacionalni ukrep neupravičen, TIRS ukrep umakne.
(1)TIRS lahko od gospodarskega subjekta zahteva odpravo neskladnosti brez postopka iz 27. člena tega zakona, kadar ugotovi da: 1. je bila oznaka CE nameščena tako, da so kršena splošna načela za oznako CE ali pravila in pogoji za namestitev oznake CE iz predpisa iz 8. člena tega zakona; 2. oznaka CE ni bila nameščena; 3. izjava EU o skladnosti ni bila pripravljena; 4. izjava EU o skladnosti ni bila pravilno pripravljena; 5. tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna; 6. proizvajalec ali uvoznik na proizvodu, embalaži ali priloženem dokumentu ni navedel svojega imena, registriranega trgovskega imena, registrirane blagovne znamke ter kontaktnih podatkov, ali so ti napačni ali nepopolni; 7. ni izpolnjena nobena druga zahteva obveznosti proizvajalca ali uporabnika.
(2)Če gospodarski subjekt neskladnosti iz prejšnjega odstavka ne odpravi, TIRS sprejme ukrepe iz 27. člena tega zakona.
(1)Nadzor nad izvajanjem dodatnih pogojev glede dostopnosti elektronskih komunikacijskih storitev iz 9. člena tega zakona in storitev, ki zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, iz 10. člena tega zakona, izvaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS).
(2)Nadzor na področju storitev vodnega potniškega prevoza skladno z Uredbo o izvajanju Uredbe 1177/2010/EU o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh (Uradni list RS, št. 49/13) izvajata Uprava Republike Slovenije za pomorstvo in TIRS.
(3)Nadzor na področju storitev zračnega potniškega prevoza skladno z Uredbo 1107/2006/ES in Uredbo o izvajanju Uredbe (ES) o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (Uradni list RS, št. 106/10) izvaja Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije.
(4)Nadzor na področju storitev avtobusnega prevoza skladno z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo, 67/19 in 94/21), Uredbo (ES) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L št. 55 z dne 28. 2. 2011, str. 1) in Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu (Uradni list RS, št. 15/13) izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo.
(5)Nadzor na področju storitev železniškega prevoza v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, Uredbo (EU) 782/2021/EU in Uredbo o izvajanju Uredbe (ES) o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 67/11) opravljajo inšpektorat, pristojen za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča, inšpektorat, pristojen za cestni promet, in inšpektorat, pristojen za javni potniški promet.
(6)Nadzor potrošniških bančnih storitev izvajajo Banka Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije in Informacijski pooblaščenec skladno z zakonom, ki ureja potrošniške kredite, Agencija za trg vrednostnih papirjev skladno z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov in Banka Slovenije skladno z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme.
(7)Nadzor nad storitvijo e-knjige in namensko programsko opremo iz prvega odstavka 11. člena tega zakona izvaja AKOS.
(8)Nadzor nad storitvami e-trgovine izvaja TIRS.
(9)Nadzor nad izvajanjem storitev komunikacije v sili izvaja AKOS.
(1)Organ, pristojen za izvajanje nadzora skladnosti storitev iz prejšnjega člena: - preverja skladnost storitev s pogoji iz tega zakona, vključno z oceno iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, - obravnava pritožbe in poročila v zvezi z neskladnostjo storitev s pogoji glede dostopnosti iz tega zakona; - preverja, ali je zavezanec sprejel potrebne popravljalne ukrepe.
(2)Organ iz prejšnjega odstavka zagotavlja javnosti informacije o pristojnosti, delu in odločitvah iz prejšnjega odstavka v dostopni obliki.
(1)Nadzorni organi iz 26. in 30. člena tega zakona imajo na podlagi tega zakona pooblastila, da: 1. zahtevajo vse potrebne informacije in vpogled v izdane listine o skladnosti ter tehnično dokumentacijo; 2. izvedejo ustrezne preglede in preizkuse proizvodov, potrebne za ugotavljanje njihove skladnosti s pogoji tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, tudi potem, ko so bili ti dostopni na trgu, bili dani na trg ali se uporabljajo; 3. brezplačno odvzemajo vzorce proizvodov in jih oddajo v pregled skladnosti; 4. prepovedo uporabo listin o skladnosti za neskladne proizvode; 5. odredijo odpravo ugotovljenih neskladnosti; 6. zahtevajo, da se proizvodi označijo v skladu s predpisi ali odredijo odstranitev nedovoljenih oznak; 7. prepovedo ali omejijo dajanje neskladnih proizvodov na trg, njihovo dostopnost na trgu ali odredijo njihov umik ali odpoklic neskladnih proizvodov s trga in izvedejo dodatne ukrepe, ki zagotovijo, da se bo prepoved upoštevala; 8. prepovedo uporabo neskladnih proizvodov, omejijo njihovo uporabo ali odredijo prenehanje njihove uporabe in izvedejo dodatne ukrepe, ki zagotovijo, da se bo prepoved upoštevala; 9. začasno prepovedo dajanje proizvodov na trg, njihovo dostopnost na trgu ali njihovo uporabo do ustrezne označitve proizvodov ali do predložitve dokazil o skladnosti proizvodov; 10. v času, ki je potreben za preglede in preizkuse, začasno prepovedo dajanje proizvodov na trg, njihovo dostopnost na trgu, ponudbo dobave ali razstavljanje proizvodov, takoj ko nastane utemeljen sum, da so ti proizvodi neskladni s predpisi; 11. odredijo uničenje neskladnih proizvodov, če je to nujno za zavarovanje življenja in zdravja ljudi, živali in rastlin, okolja ali premoženja.
(2)Nadzorni organi iz 26. in 30. člena tega zakona lahko odredijo ukrepe gospodarskemu subjektu ali drugi fizični ali pravni osebi, če je to potrebno za zagotovitev izpolnjevanja pogojev iz 7. člena tega zakona glede skladnosti proizvodov.
(1)Naloge nadzora, ki so na podlagi tega zakona v pristojnosti AKOS, opravljajo osebe, ki so zaposlene na AKOS in imajo za področje opravljanja nadzora pooblastilo ministra, pristojnega za elektronske komunikacije, oziroma ministra, pristojnega za kulturo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene osebe AKOS).
(2)Pooblastilo za opravljanje nalog nadzora se izkazuje s službeno izkaznico, ki jo izda pristojni minister iz prejšnjega odstavka.
(3)Pooblaščene osebe AKOS morajo izpolnjevati pogoje za inšpektorja iz zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(4)Osebe iz prvega odstavka tega člena samostojno opravljajo naloge nadzora po tem zakonu, vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe ter sklepe v upravnem postopku. V postopku nadzora po tem zakonu in za odreditev ukrepov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(1)Za preglede in preizkuse proizvodov, potrebne za ugotavljanje njihove skladnosti, pristojni nadzorni organ iz 26. ali 30. člena tega zakona brezplačno odvzame ustrezen vzorec proizvoda. O odvzemu vzorca se sestavi zapisnik.
(2)Stroške, ki nastanejo v zvezi s postopkom nadzora, krije gospodarski subjekt, ki je omogočil dostopnost proizvoda na trgu ali dal na trg ali v uporabo proizvod, ki ni v skladu z določbami tega zakona.
(3)Če gospodarski subjekt pred končanim postopkom nadzora sam prostovoljno umakne ali odpokliče proizvod s trga ali uporabe, krije stroške inšpekcijskega postopka, ki nastanejo do umika ali odpoklica proizvoda.
(1)Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik v Republiki Sloveniji: 1. da na trg ali v uporabo ali omogoči dostopnost proizvodov na trgu, ki niso skladni s pogoji iz tega zakona, ali njihova skladnost ni bila ugotovljena po predpisanem postopku, ali niso označeni v skladu s predpisom iz 7. člena tega zakona, 2. v nasprotju s tem zakonom in predpisom iz 7. člena tega zakona ne izdela ali ne zagotovi razpoložljivosti tehnične dokumentacije v predpisanem obsegu, obliki in rokih, ali ne zagotovi izvedbe postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi pogoji za dostopnost, ali ne zagotovi ustrezne izjave EU o skladnosti, ali ne zagotovi označitve proizvodov s predpisanim oznakami skladnosti, ali ne zagotovi predpisanih spremnih listin in oznak, 3. v nasprotju s tem zakonom in predpisom iz 7. člena tega zakona ne preverja in ne zagotavlja skladnosti proizvodov s predpisanimi pogoji za dostopnost, ali ne izvaja popravljalnih ukrepov za zagotavljanje skladnosti, ali če je to potrebno ne umakne ali odpokliče proizvoda, ali ne vodi evidenc neskladnih proizvodov in sprejetih ukrepov, ali ne obvešča o proizvodu, ki pomeni tveganje, in o sprejetih ukrepih ustreznega gospodarskega subjekta in pristojnega nadzornega organa, ali ne sodeluje s pristojnimi nadzornimi organi pri vseh dejavnostih, katerih cilj je odpraviti tveganja, 4. v nasprotju z 20. členom tega zakona na zahtevo pristojnega nadzornega organa ne zagotovi identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov, 5. v nasprotju s 25. členom tega zakona in predpisa iz 7. člena tega zakona označi proizvode, ki niso skladni s predpisanimi pogoji za dostopnost, ali proizvode, za katere ni predpisana označitev z oznakami skladnosti, ali označi proizvode z oznakami skladnosti ali drugimi oznakami, ki so predpisanim oznakam skladnosti tako podobni, da bi lahko ustvarili zmedo na trgu ali zavedli potrošnike, 6. proizvode označi v nasprotju s splošnimi pravili za oznako CE, navedenimi v 30. členu Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30).
(2)Z globo od 2.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik v Republiki Sloveniji stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3)Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik v Republiki Sloveniji stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4)Z globo od 1.200 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot distributer ali uporabnik proizvoda stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5)Z globo 800 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot distributer ali uporabnik proizvoda stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(6)Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti distributerja ali uporabnika proizvoda stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(1)Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo od 1.000 do 10.000 eurov pa pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če pri zagotavljanju elektronske komunikacijske storitve iz 1. točke drugega odstavka 3. člena tega zakona, vključno s komunikacijo v sili: - poleg glasovne komunikacije ne zagotavlja tudi uporabe negovorjene komunikacije, pri čemer negovorjena komunikacija vključuje SMS, video ter sprotno zapisovanje besedila v realnem času, - ne zagotavlja storitev celotnega pogovora, kadar je poleg glasovne komunikacije na voljo tudi video, - ne zagotavlja, da je komunikacija v sili, pri kateri se uporabljata glas in besedilo (vključno z besedilom v realnem času), sinhronizirana in da je, kadar je na voljo video, sinhronizirana tudi v obliki storitve celotnega pogovora, - komunikacije v sili ne posreduje najprimernejšemu centru za obveščanje.
(2)Z globo od 250 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)Z globo od 50 do 250 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(1)Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo od 1.000 do 10.000 eurov pa pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ponuja storitve, ki zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev iz 2. točke drugega odstavka 3. člena tega zakona, v nasprotju s pogoji iz prve ali druge alineje prvega odstavka 10. člena tega zakona.
(2)Z globo od 250 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)Z globo od 50 do 250 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti.
(4)Z globo od 50 do 250 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.
(1)Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo od 800 do 4.000 eurov pa pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če kot ponudnik storitve, ki zagotavlja dostop do e-knjige iz 5. točke drugega odstavka 3. člena, ne zagotavlja: 1. zvočnega zapisa besedila e-knjige ter sinhronizacije med besedilom in zvočnim zapisom; 2. da e-knjiga ne ovira pravilnega delovanja podporne tehnologije; 3. dostopa do vsebine e-knjige, navigacije po vsebini in postavitve e-knjige, vključno z dinamično postavitvijo, ter strukture, prožnosti in izbire v prikazu vsebine; 4. alternativne predstavitve vsebine in njene interoperabilnosti z različnimi podpornimi tehnologijami, da se zagotovijo zaznavnost, upravljivost, razumljivost in robustnost za predstavitev vsebine e-knjige; 5. informacij v obliki metapodatkov o elementih dostopnosti; 6. ukrepov za upravljanje digitalnih pravic z namenom dostopnosti.
(2)Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)Z globo od 120 do 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4)Prekrškovni organ lahko izreče globo, ki je višja od najnižje predpisane mere globe v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, skladno z 41. členom tega zakona.
(1)Kršitev pogojev glede dostopnosti do storitev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona se sankcionira v skladu z Uredbo o izvajanju Uredbe (ES) o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (Uradni list RS, št. 106/10).
(2)Kršitev pogojev glede dostopnosti do storitev iz drugega odstavka 12. člena tega zakona se sankcionira v skladu z Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu (Uradni list RS, št. 15/13).
(3)Kršitev pogojev glede dostopnosti storitev iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona se sankcionira v skladu z Uredbo o izvajanju Uredbe (ES) o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 67/11).
(1)Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo od 1.000 do 10.000 eurov pa pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ne zagotavlja dostopnosti do potrošniških bančnih storitev iz 4. točke drugega odstavka 3. člena tega zakona v skladu z določbami tega zakona.
(2)Z globo od 50 do 250 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(1)Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo od 1.000 do 10.000 eurov pa pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ne zagotavlja dostopnosti do e-trgovine iz 6. točke drugega odstavka 3. člena tega zakona.
(2)Z globo od 250 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)Z globo od 50 do 250 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
(1)Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, poroča Evropski komisiji na podlagi poročila Komisije za poročanje o uporabi ukrepov za zagotavljanje dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide na podlagi tega zakona (v nadaljnjem besedilu: komisija).
(2)Komisijo imenuje minister, pristojen za invalidsko varstvo, na podlagi predlogov ministrstev, ki so pristojna za zagotavljanje dostopnosti do posameznega proizvoda ali storitve na podlagi tega zakona.
(3)Komisija mora letno, najpozneje do konca januarja za preteklo leto, pripraviti poročilo o razvoju dostopnosti z njihovega resornega področja. Komisija prvič poroča v Evropski komisiji v letu 2026 za leto 2025.
(4)Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje informacije o razvoju dostopnosti proizvodov in storitev, morebitno vezanost na določeno tehnologijo ali ovire za inovacije ter vpliv tega zakona na gospodarske subjekte in invalide z vidika socialnega, ekonomskega in tehnološkega razvoja ter druge informacije. Pri pripravi poročila se upoštevajo stališča gospodarskih subjektov in nevladnih organizacij, vključno z invalidskimi organizacijami.
(1)Ponudniki storitev lahko pri zagotavljanju storitev še naprej uporabljajo proizvode, ki so jih zakonito uporabljali za zagotavljanje podobnih storitev, do 28. junija 2030.
(2)Pogodbe o storitvah, sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, se lahko izvajajo do poteka njihove veljavnosti, vendar najdlje do 28. junija 2030.
(3)Ukrepi za sprejem komunikacije v sili v okviru enotne evropske številke za klic v sili »112« se lahko začnejo uporabljati najpozneje od 28. junija 2027.
Roki za prilagoditev proizvodov in storitev, določeni v drugih predpisih, ki urejajo dostopnost do proizvodov in storitev, ostanejo v veljavi, razen za proizvode in storitve iz 3. člena tega zakona.
(1)Podzakonski akti iz tretjega odstavka 7. člena, drugega odstavka 10. člena in devetega odstavka 22. člena tega zakona se izdajo v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2)Podzakonski akt iz drugega odstavka 9. člena tega zakona se izda v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 28. junija 2025.