Navodilo o načinih zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika do države ali občine

S tem navodilom se ureja način zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika do države ali občine.

(1)Dolžnik odlog, obročno plačilo ali spremembo dinamike plačila dolga zavaruje z/s:

-        zastavo premoženja in vknjižbo zastavne pravice v ustrezni register,

-        garantnim pismom zavarovalnice, ki ga izda zavarovalnica, ki jo kot garanta prizna država oziroma občina,

-        bančno garancijo brez ugovora na prvi poziv, ki jo izda banka, ki jo kot garanta prizna država oziroma občina,

-        avalirano menico, če jo je avalirala banka, ki jo kot garanta prizna država oziroma občina,

-        poroštvom pravnih ali fizičnih oseb, ali

-        drugim instrumentom zavarovanja, ki enakovredno zagotavlja plačilo dolga.

(2)Stroški izvedbe zavarovanja (cenitve, notarski in sodni stroški in podobno) bremenijo dolžnika.

(3)Če dolžnik predlaga zavarovanje plačila dolga s poroštvom fizične osebe, mora ob prošnji predložiti listine, ki dokazujejo obstoj premoženja ali rednih prihodkov poroka, in dokazila o njegovi vrednosti. Zavarovanje v obliki poroštva fizične osebe je mogoče le, če dolg dolžnika, ki je zavarovan s takim zavarovanjem, ne presega 10.000 eurov.

(4)Če namerava dolžnik zavarovati plačilo dolga s poroštvom pravne osebe, mora ob prošnji predložiti letno poročilo z računovodskimi izkazi za prejšnja tri poslovna leta skupaj z revizijskim poročilom poroka, če je porok zavezan k revidiranju poslovanja, in vmesne računovodske izkaze poroka na zadnji dan koledarskega meseca pred vložitvijo prošnje.

(5)Šteje se, da je predloženi instrument zavarovanja primeren, če zagotavlja izpolnitev oziroma plačilo dolga v celoti.

(6)Dolžnik lahko prosto izbere instrument zavarovanja iz prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko država ali občina predlagani instrument zavarovanja zavrne, če meni, da ta ne zagotavlja izpolnitve oziroma plačila dolga na zanesljiv način.

(1)Za čas odloga oziroma obročnega plačila dolga se za odloženi znesek oziroma neplačani dolg zaračunajo obresti po obrestni meri, ki znaša 2 % letno.

(2)Za čas odloga oziroma obročnega plačila dolga se gospodarskim subjektom, ki delujejo na trgu, za odloženi znesek oziroma neplačani dolg zaračunajo obresti po obrestni meri, ki je enaka veljavni referenčni obrestni meri za izračun državne pomoči, skupaj s pribitkom, ki jo objavi Evropska komisija, v višini, ki je veljala na dan predložitve popolne prošnje. Če je veljavna referenčna obrestna mera za izračun državne pomoči, skupaj s pribitkom, ki jo objavi Evropska komisija, nižja kakor 2 % letno, se upošteva obrestna mera 2 % letno.

(1)Obrestna mera, določena pri odobritvi odloga oziroma obročnega plačila dolga, je fiksna in se ne spreminja.

(2)Dolžnik lahko zaprosi za spremembo obrestne mere, vendar največ trikrat, pri čemer se upošteva omejitev iz prejšnjega člena.

(3)Pri dovolitvi spremembe dinamike plačila dolga obrestna mera ostane enaka, kot je bila določena za prvotno dinamiko plačila dolga, razen če je tako določena obrestna mera nižja, kot je določena v 3. členu tega navodila. V tem primeru se določi obrestna mera v višini iz 3. člena tega navodila.

Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati Navodilo o načinih zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika do države oziroma občine (Uradni list RS, št. 99/01, 110/04 in 123/08).

To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-972/2023 Ljubljana, dne 20. decembra 2023 EVA 2023-1611-0109 Klemen Boštjančič minister za finance