Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah (ZJF-I)

V Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US in 18/23 – ZDU-1O) se v 3. členu v prvem odstavku 19. točka spremeni tako, da se glasi: »19. likvidnostno zadolževanje je črpanje kratkoročnega posojila oziroma izdaja kratkoročnega vrednostnega papirja z zapadlostjo znotraj koledarskega leta.«.

V 20. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Ne glede na prejšnji odstavek vlada v primeru, če z Državnim zborom, Državnim svetom, Ustavnim sodiščem, Varuhom človekovih pravic in Računskim sodiščem ne doseže soglasja, vključi v predlog proračuna predlog finančnega načrta, ki ga predlaga Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Varuh človekovih pravic ali Računsko sodišče, ter v njegovo obrazložitev predlog finančnega načrta, ki ga predlaga vlada.«.

V 40. členu se v drugem odstavku za besedilom »neposredni uporabniki« dodata vejica in besedilo »razen Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Varuh človekovih pravic ali Računsko sodišče,«.

V 63. členu se v prvem odstavku besedilo »v juliju« nadomesti z besedilom »v avgustu«. V drugem odstavku se za besedilom »Državnemu zboru« doda besedilo »do 1. septembra tekočega leta«.

V 67.a členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina, stvarnega premoženja nimajo v lasti, razen če posebni zakon določa drugače.«.

Za 67.a členom se doda nov 67.b člen, ki se glasi:

(1)Javni zavod lahko prodajo blaga in storitev na trgu izvaja le, če z izvajanjem le-te zagotovi najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.

(2)Če javni zavod opravlja prodajo blaga in storitev na trgu, mora biti cena teh storitev in blaga določena tako, da so vanjo všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu ter se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje, amortizacijo ter stroške dela.«.

68. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Denarna sredstva sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine upravlja ministrstvo, pristojno za finance, oziroma občinska uprava (v nadaljnjem besedilu: upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine) prek zakladniškega podračuna enotnega zakladniškega računa države oziroma občine v skladu z načeli varnosti, likvidnosti in donosnosti. Upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine se v skladu z zakonom, ki ureja opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike, registrira pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila s svojo matično številko kot del ministrstva, pristojnega za finance, oziroma kot del občinske uprave.

(2)Upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države lahko za obdobje, ki ni daljše od 36 mesecev, sprejema vloge in daje posojila uporabnikom proračuna, vključenim v sistem enotnega zakladniškega računa države, ter nalaga denarna sredstva zunaj sistema enotnega zakladniškega računa države. Podrobnejšo obliko, način in pogoje upravljanja denarnih sredstev predpiše minister, pristojen za finance.

(3)Upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države se lahko zadolži za učinkovito upravljanje denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države in za zagotovitev denarnih sredstev uporabnikov proračuna. Obseg zadolžitve na dan 31. decembra se šteje za zadolževanje uporabnika proračuna, ki je vključen v sistem enotnega zakladniškega računa države in ima na ta dan dolg do upravljavca sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države.

(4)Upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa občine lahko za obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev, sprejema vloge in daje posojila uporabnikom proračuna, vključenim v sistem enotnega zakladniškega računa občine, ter nalaga denarna sredstva zunaj sistema enotnega zakladniškega računa občine. Podrobnejšo obliko, način in pogoje upravljanja denarnih sredstev predpiše minister, pristojen za finance.

(5)Obrestovanje poslov upravljanja sistema enotnega zakladniškega računa in kritje stroškov, povezanih z upravljanjem sistema enotnega zakladniškega računa, določi minister, pristojen za finance.

(6)Rezultat upravljanja denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države se prenese v državni proračun. Rezultat upravljanja denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa občine se prenese v občinski proračun. Podrobnejši način obračuna in prenosa rezultata upravljanja denarnih sredstev predpiše minister, pristojen za finance.

(7)Državni proračun lahko prosta denarna sredstva na računih, vključenih v sistem EZR države, nalaga tudi v pravne osebe, ustanovljene za namen zagotavljanja finančne stabilnosti v evroobmočju.«.

69. in 70. člen se črtata.

V 81. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko država dodatno likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 15 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Vlada najmanj vsaka tri leta sprejme srednjeročno strategijo upravljanja javnega dolga, v kateri določi srednjeročne cilje, ki se zasledujejo pri zadolževanju in upravljanju dolga državnega proračuna. Strategijo iz prejšnjega stavka izvaja ministrstvo, pristojno za finance.«.

95. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Neposredni uporabniki državnega proračuna zaradi tehnične izvršitve proračuna izplačujejo sredstva za plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju naslednjega leta.

(2)Minister, pristojen za finance, do 30. septembra tekočega leta s predpisom določi način izvrševanja proračuna države do konca leta, v katerem določi zlasti: – roke, do katerih smejo neposredni uporabniki prevzemati obveznosti; – roke, do katerih morajo neposredni uporabniki posredovati dokumentacijo v izplačilo; – roke, do katerih se lahko prerazporejajo pravice porabe.

(3)V predpisu iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za finance, lahko določi, da se po poteku rokov nove obveznosti prevzemajo in pravice porabe prerazporejajo samo na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance.

(4)Ne glede na prvo in tretjo alinejo drugega odstavka tega člena in prejšnji odstavek Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Varuh človekovih pravic ali Računsko sodišče prevzemajo obveznosti ter prerazporejajo pravice porabe samostojno in brez predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance.

(5)Župan do 30. septembra tekočega leta s sklepom določi končni rok za prevzemanje obveznosti v breme proračuna občine tekočega leta.«.

Za 100.a členom se doda nov 100.b člen, ki se glasi:

(1)Zunanji izvajalci, pooblaščeni za notranje revidiranje, lahko izvajajo notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, če: – zagotovijo, da za njih notranje revidiranje pri neposrednih in posrednih uporabnikih v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 100. člena tega zakona izvajajo notranji revizorji z nazivom državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor, in – so vpisani v register zunanjih izvajalcev, pooblaščenih za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, ki ga vodi urad, pristojen za nadzor proračuna.

(2)V register zunanjih izvajalcev, pooblaščenih za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, se na podlagi vloge vpiše pravna oseba zasebnega prava ali samostojni podjetnik posameznik, če: – razpolaga z notranjimi revizorji z nazivom državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor, ki zanj v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 100. člena tega zakona izvajajo notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, – oseba, pooblaščena za zastopanje zunanjega izvajalca, pooblaščenega za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo.

(3)Notranji revizorji iz prve alineje prejšnjega odstavka so pri zunanjih izvajalcih, pooblaščenih za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, zaposleni ali zanje na podlagi pogodbe izvajajo storitve notranjega revidiranja neposrednih in posrednih uporabnikov.

(4)Za namen vodenja registra zunanji izvajalci, pooblaščeni za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, zagotavljajo naslednje podatke: – ime subjekta, sedež, matično številko in pravno obliko, – osebno ime osebe, pooblaščene za zastopanje, – kontaktne podatke.

(5)Vsako spremembo podatkov iz drugega in četrtega odstavka tega člena zunanji izvajalci, pooblaščeni za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, sporočijo uradu, pristojnemu za nadzor proračuna, najkasneje v osmih dneh po nastanku spremembe.

(6)Register zunanjih izvajalcev, pooblaščenih za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, vsebuje registracijsko številko in podatke iz četrtega odstavka tega člena ter je javen. Objavljen je na spletni strani urada, pristojnega za nadzor proračuna.

(7)Zunanjega izvajalca, pooblaščenega za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, urad, pristojen za nadzor proračuna, izbriše iz registra, če: – sam pisno zahteva izbris; – je bil izbrisan iz sodnega registra; – je bila oseba, pooblaščena za zastopanje zunanjega izvajalca, pooblaščenega za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo; – ne izpolnjuje pogojev iz prve alineje prvega odstavka in iz prve alineje drugega odstavka tega člena.

(8)V primeru, da urad, pristojen za nadzor proračuna, zunanjega izvajalca, pooblaščenega za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, izbriše iz registra zaradi neizpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka tega člena, lahko zunanji izvajalec ponovno poda vlogo za vpis v register, ko zagotovi izpolnjevanje teh pogojev.

(9)V primeru, da urad, pristojen za nadzor proračuna, zunanjega izvajalca, pooblaščenega za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, izbriše iz registra, ker ugotovi, da pri posameznem neposrednem ali posrednem uporabniku: – ni zagotovil, da notranje revidiranje zanj izvajajo notranji revizorji z nazivom državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor, ali – notranji revizorji z nazivom državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor, s katerimi razpolaga zunanji izvajalec, pooblaščen za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, ne izvajajo notranjega revidiranja neposrednih in posrednih uporabnikov v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 100. člena tega zakona,

(10)Minister, pristojen za finance, predpiše vsebino in obliko vloge, dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis ter vsebino in obliko obvestila o spremembah podatkov v registru zunanjih izvajalcev, pooblaščenih za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov.«.

V 103. členu se v prvem odstavku za besedilom »državnega proračuna« dodata vejica in besedilo »razen Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Varuh človekovih pravic ali Računsko sodišče«.

Minister, pristojen za finance, izda predpis iz desetega odstavka novega 100.b člena zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.

(1)Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna vzpostavi register zunanjih izvajalcev, pooblaščenih za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, in ga objavi na spletni strani v skladu s šestim odstavkom novega 100.b člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Do vzpostavitve in objave registra iz prejšnjega odstavka se za zunanje izvajalce, pooblaščene za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, štejejo zunanji izvajalci iz sedmega odstavka 100. člena zakona, ki opravljajo notranje revidiranje v skladu s predpisanimi standardi notranjega revidiranja iz četrtega odstavka 100. člena, v skladu s petim in šestim odstavkom 100. člena ter v skladu z usmeritvami iz 1. točke 101. člena zakona.

Minister, pristojen za finance, na podlagi 63. člena zakona poroča vladi o izvrševanju proračuna v prvem polletju leta 2023 v mesecu septembru 2023, vlada pa to poročilo predloži Državnemu zboru najkasneje do 1. oktobra 2023.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 49. člen, šesti odstavek 51. člena in 52. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22 in 65/23).

(1)Stvarno premoženje, ki ga imajo javni zavodi in agencije iz tretjega odstavka 67.a člena zakona v lasti, pa za pridobitev lastninske pravice nimajo in v času pridobitve niso imeli zakonske podlage, se v primeru, če ustanovitelj v enem letu od uveljavitve zakona s sklepom ugotovi javni interes, s pravnim poslom brezplačno prenese v last ustanovitelju v treh letih od uveljavitve tega zakona.

(2)Javni zavod oziroma agencija z dnem prenosa stvarnega premoženja iz prejšnjega odstavka v last ustanovitelja postane upravljavec tega premoženja.

(3)Če sta ustanovitelja javnega zavoda država in občina, se stvarno premoženje iz prvega odstavka tega člena prenese na tistega ustanovitelja, ki mora zagotavljati sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje stvarnega premoženja.

(4)Če za pridobitev stvarnega premoženja iz prvega odstavka tega člena ustanovitelj v predpisanem roku ne izkaže javnega interesa, se premoženje brezplačno prenese na ustanovitelja v roku petih let od uveljavitve tega zakona. Kupnina od morebitne prodaje tega premoženja se porabi za opravljanje oziroma razvoj dejavnosti javnega zavoda oziroma agencije.

(5)Javni zavodi in agencije, ki imajo na dan 31. decembra 2023 stvarno premoženje v lasti ali upravljanju, do 31. marca 2024 ustanovitelju predložijo inventurni popis stvarnega premoženja, hkrati pa tudi prilogo inventurnemu popisu, ki vsebuje evidenco stvarnega premoženja, ki ga ima v lasti javni zavod ali agencija.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-01/23-11/23 Ljubljana, dne 28. junija 2023 EPA 721-IX Državni zbor