Uradni list RS, št. 142/22
Sprejel Veterinarska zbornica Slovenije · Pripravljavec (po PISRS) Veterinarska zbornica Slovenije
Uradni vir na PISRS ↗Pogodbeni stranki s to kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti (v nadaljevanju: KPVet) avtonomno urejata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev skladno z zakoni.
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
Ta kolektivna pogodba velja za delodajalce v Republiki Sloveniji, ki delujejo kot veterinarske organizacije in kot zasebniki opravljajo eno od naslednjih dejavnosti po SKD 2008: M75 Veterinarstvo M75.0 Veterinarstvo M75.00 Veterinarstvo M75.000 Veterinarstvo M75 Veterinarstvo M75.0 Veterinarstvo M75.00 Veterinarstvo M75.000 Veterinarstvo
(1)Ta kolektivna pogodba velja za vse pri delodajalcih iz 3. člena zaposlene delavce oziroma druge osebe, ki opravljajo delo na podlagi civilne pogodbe, in sicer delo doktorja veterinarske medicine z licenco.
(2)Po tej kolektivni pogodbi se šteje, v kolikor s pogodbo o zaposlitvi ni drugače določeno, da se doktor veterinarske medicine z licenco, ki prvič sklene pogodbo o zaposlitvi pri delodajalcu iz prejšnjega člena, prvih 12 mesecev usposablja oziroma uvaja v delo ter pridobiva veščine za samostojno praktično delo. V času usposabljanja oziroma uvajanja v delo delavec opravlja dela po navodilih in pod nadzorom strokovnega vodje, ki mu ob zaključku usposabljanja oziroma uvajanja v delo izda pisno potrdilo.
Ta kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas.
KPVet stopi v veljavo s prvim dnem meseca po poteku šest mesecev od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
(1)Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
(2)Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
(1)Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki pisni predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo razlogov in ciljev za spremembe s priporočenim pismom.
(2)Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se lahko začne kadarkoli na obrazloženo pobudo ene od pogodbenih strank.
(3)Druga pogodbena stranka se je dolžna do predloga po prvem oziroma pobude po drugem odstavku tega člena pisno opredeliti v roku 30 dni od prejema.
(4)V primeru, da druga pogodbena stranka ne sprejme predloga po prvem oziroma pobude po drugem odstavku tega člena oziroma se do njiju v roku, ki ga določa prejšnji odstavek tega člena, ne opredeli, se postopek ustavi.
(1)Kolektivno pogodbo lahko odpove vsaka od strank s šestmesečnim odpovednim rokom.
(2)Odpoved kolektivne pogodbe mora biti pisna.
(3)Po odpovedi te kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.
(1)Komisija za razlago in spremljanje izvajanja KPVet je sestavljena iz treh članov (v nadaljevanju: komisija). Delodajalska in delojemalska stran te kolektivne pogodbe v komisijo imenuje po enega člana, ta dva pa sporazumno imenujeta tretjega člana, ki je predsednik komisije.
(2)Komisija se konstituira v roku 90 dni po sklenitvi KPVet. Način dela komisije določa poslovnik, ki ga sprejme komisija.
(3)Komisija spremlja izvajanje KPVet tako, da sprejema razlage in priporočila.
(4)Razlago posamezne določbe kolektivne pogodbe poda komisija v primeru, ko je potrebno posebno pojasnilo glede vsebine razumevanja določbe, ki za prakso ni dovolj jasna.
(5)Priporočilo strankama je strokovni predlog komisije za ureditev določenega vprašanja. Na podlagi lastnih ugotovitev ob spremljanju izvajanja te kolektivne pogodbe ali na podlagi posredovanih predlogov ali vprašanj komisija oblikuje predloge in priporočila za spremembo ali dopolnitev te kolektivne pogodbe, ki jih posreduje pogodbenima strankama v obravnavo.
(6)Delodajalska ali delojemalska stran lahko predlaga, da se v delo komisije pritegne tudi zunanje strokovne sodelavce kot svetovalce.
(7)Komisija je dolžna pri svojem delu upoštevati mednarodne delovnopravne konvencije, predpise s področja delovnih razmerij, ustaljeno sodno prakso in namen, ki sta ga stranki hoteli doseči s posamezno pravno normo.
(8)Razlaga se zapiše in objavi na enak način kot kolektivna pogodba.
(1)Znesek najnižje mesečne osnovne plače za polni delovni čas za delovno mesto v VII/2. tarifnem razredu v obdobju prvih 12 mesecev zaposlitve po pridobitvi licence za opravljanje veterinarskih dejavnosti, ko se delavec usposablja oziroma uvaja v delo, znaša 1.275,00 EUR.
(2)Po izteku prvih 12 mesecev zaposlitve po pridobitvi licence znaša znesek najnižje osnovne plače za polni delovni čas za delovno mesto v VII/2. tarifnem razredu 1.500,00 EUR.
(3)Zgoraj navedena zneska štejeta tudi kot minimalna osnova, od katere so dolžni nosilci s.p., ki jih zavezuje ta kolektivna pogodba, odvesti davek in prispevke.
(1)Stranki kolektivne pogodbe sta sporazumni, da se lahko delavec in delodajalec v primeru izrednih razmer, ko bi bila z izplačili plač v skladu s to kolektivno pogodbo ogrožena likvidnost delodajalca, in v izogib odpuščanju iz poslovnega razloga zaradi ekonomskih razlogov, dogovorita o izrednem znižanju osnovne bruto plače pod zneskom iz 11. člena te kolektivne pogodbe, in sicer za časovno omejeno obdobje, ki ni daljše od 6 mesecev v roku enega koledarskega leta. Znižanje plače po tem členu je dopustno le, v kolikor se vsi zaposleni na delovnem mestu doktor veterinarske medicine z licenco s predlaganim znižanjem strinjajo.
(2)Delodajalec je, preden delavcu predlaga v podpis predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi o znižanju osnovne bruto plače pod zneskom iz 11. člena te kolektivne pogodbe, dolžan vse zaposlene delavce pisno obvestiti o razlogih, ki so privedli v izredne razmere in zahtevati skupno posvetovanje. O izvedenem skupnem posvetovanju se vodi zapisnik. Obvestilo o razlogih z vabilom na skupno posvetovanje in zapisnik skupnega posvetovanja sta obvezni prilogi predloga aneksa k pogodbi o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka tega člena.
(1)Delavcu pripadajo za delo v posebnih, manj ugodnih delovnih pogojih, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa, naslednji dodatki:
- za delo preko polnega delovnega časa 20 %
- za nočno delo 10 %
- za delo na praznik in v nedeljo 90 %
- za delo v soboto, v kolikor delovni čas ni razporejen na 6 dni v tednu od ponedeljka do sobote 50 %.
- za delo preko polnega delovnega časa 20 %
- za nočno delo 10 %
- za delo na praznik in v nedeljo 90 %
- za delo v soboto, v kolikor delovni čas ni razporejen na 6 dni v tednu od ponedeljka do sobote 50 %.
(2)Osnova za izračun dodatkov je najnižja osnovna mesečna bruto plača določena s to kolektivno pogodbo.
(3)Dodatki iz prvega odstavka se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo na praznik in dodatka za delo v nedeljo oziroma v soboto, ko delavcu pripada dodatek, ki je zanj bolj ugoden.
(4)Dodatke se obračuna in izplača le za čas, ko delavec dejansko dela v razmerah, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(1)Za vsako uro stalne pripravljenosti pripada delavcu plačilo v višini 5 % urne vrednosti osnovne bruto plače po tej kolektivni pogodbi.
(2)Čas, v katerem delavec v stalni pripravljenosti opravlja storitve, se v mejah kadrovskih in organizacijskih možnosti prerazporeja v redni delovni čas; če pa to ni mogoče, pa predstavlja delo preko polnega delovnega časa in se mora gibati v zakonsko določenih mejah. Šteje se, da delavec v stalni pripravljenosti začne opravljati storitve, ko se javi na telefon in prične s potjo na dogovorjeno lokacijo za izvedbo storitve.
(3)Ure stalne pripravljenosti in ure opravljanja storitev se medsebojno izključujejo.
(4)V času dejanskega opravljanja storitev v okviru stalne pripravljenosti pripadajo delavcem dodatek za delo preko polnega delovnega časa in ostali dodatki za delo v delovnem času, ki je zanje manj ugoden, ki pa se v času stalne pripravljenosti izplačujejo v višini 50 % višine, ki je za te dodatke določena v kolektivni pogodbi.
(1)Delavec je upravičen do dodatka za skupno delovno dobo v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
(2)Skupna delovna doba pomeni izpolnjena leta delovne dobe.
(3)Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za skupno delovno dobo.
(1)Povračila stroškov v zvezi z delom so:
- stroški prevoza na delo in z dela,
- stroški uporabe lastnega avtomobila v službene namene,
- stroški prehrane med delom.
(2)Delavec je upravičen do povračila teh stroškov v najvišji višini, ki je določena z vsakokrat veljavno Uredbo Vlade RS o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
(1)Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci na službenem potovanju, na katerega jih je napotil delodajalec, šteje:
- dnevnica, ki predstavlja povračilo stroškov za prehrano,
- povračilo stroškov za prenočevanje,
- povračilo stroškov za prevoz, vključno s stroški parkirnin in morebitnih drugih stroškov (npr. vinjete v drugih državah). Delavcu v primeru uporabe lastnega vozila za službene namene poleg kilometrine pripada tudi povračilo stroškov vinjete za uporabo avtocest, če delodajalec delavcu povrne strošek kilometrine za razdaljo službene poti, ki poteka po avtocesti.
(2)Dnevnica, povračila stroškov za prenočevanje in povračila stroškov za prevoz na službenem potovanju se izplačujejo pod pogoji in v zgornjih višinah zneskov, kot jih določa vsakokrat veljavna Uredba Vlade RS o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
(3)V primeru zagotovljenih obrokov prehrane dnevnica delavcu ne pripada.
Drugi osebni prejemki so:
- jubilejna nagrada,
- odpravnina ob upokojitvi,
- solidarnostna pomoč,
- regres za letni dopust.
(1)Delavcu pripada jubilejna nagrada:
- za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 288,76 EUR,
- za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 433,13 EUR,
- za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 577,51 EUR,
- za 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 577,51 EUR.
(2)Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3)Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev.
(1)Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
(2)Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine.
(3)Delavec ni upravičen do odpravnine, če je pri delodajalcu zaposlen manj kot pet let.
(4)Odpravnina se izplača najkasneje ob izplačilu zadnje plače oziroma nadomestila.
(1)Solidarnostna pomoč znaša 577,51 EUR.
(2)Delavcu oziroma v primeru smrti delavca, njegovim ožjim družinskim članom, pripada solidarnostna pomoč v naslednjih primerih:
- smrt delavca ali ožjega družinskega člana delavca,
- težja invalidnost delavca,
- elementarne nesreče ali požari.
(3)V primeru smrti delavca solidarnostna pomoč pripada njegovim ožjim družinskim članom, in sicer se izplača tistemu, ki je prvi zaprosil za izplačilo delodajalca.
(4)Ožji družinski člani so zakonec oziroma zunajzakonski partner ter otroci, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati.
(5)Solidarnostna pomoč se izplača najkasneje v 30 dneh po prejemu obvestila o nastanku okoliščin, ki utemeljujejo izplačilo solidarnostne pomoči.
(6)Če je s strani sindikata ali koga drugega predlagana solidarnostna pomoč v ostalih primerih, o upravičenosti in višini ter času izplačila v posameznem primeru odloči delodajalec.
Delavcu pripada regres za letni dopust najmanj v višini 70 % povprečne plače v Republiki Sloveniji, javno objavljene dan pred dnevom izplačila, in mora biti izplačan najkasneje do 30. 6. tekočega leta.
Delodajalec je dolžan delavcu, doktorju veterinarske medicine, kriti strošek plačila članarine za Veterinarsko zbornico.
Delodajalec je dolžan delavca vključiti v zavarovanje za strokovno napako in kriti stroške tega zavarovanja.
Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi so v bruto zneskih.
Stranki te kolektivne pogodbe se dogovorita, da se bosta čez leto dni od podpisa te kolektivne pogodbe ponovno sestali in preverili, kako se kolektivna pogodba izvaja v praksi.
(1)Ta Kolektivna pogodba je sklenjena s podpisom obeh pogodbenih strank.
(2)Za vpis pogodbe v evidenco kolektivnih pogodb in objavo v Uradnem listu Republike Slovenije poskrbi Veterinarska zbornica Slovenije, stroške objave v Uradnem listu Republike Slovenije pa si stranki delita po enakih delih. Ljubljana, dne 24. oktobra 2022 Veterinarska zbornica Slovenije predsednik izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan Sindikat veterinarjev Slovenije predsednica Nataša Ajdič Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 2. 11. 2022 izdalo potrdilo št. 10101-1/2022-2 o tem, da je Kolektivna pogodba za dejavnost veterinarstva vpisana v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 50.